Piškotki

Da bi vam lahko nudili popolno uporabniško izkušnjo, uporabljamo "piškotke" (cookies).
Z nadaljnjo uporabo našega portala se strinjate z uporabo piškotkov.

Jagodičje na domačem vrtu

Jagodičje na domačem vrtu

V začetku poletja, ko tržnice žarijo od rdečih jagod in ko se med sadjem pojavijo prvi ribezi in maline, mnogi sklenejo, da bodo v jesenskem času prav zares poskrbeli, da bodo v prihodnjih letih tudi na njihovem domačem vrtu zorele jagode, maline, ribezi, borovnice, robide in še marsikaj.

11.10.2010, mag. Darinka Koron, Marija Piškur | Foto: Marianne Majerus, Friederich Strauss
Jeseni, ko se sladkajo s hruškami, jabolki in slivami, je večina poletnih načrtov pozabljena. Običajno se nanje spet spomnijo prepozno spomladi ali ponovno ob prvih jagodah. 

Pravzaprav je čudno, da je na slovenskih vrtovih videti tako malo jagodičastega sadja. Podnebne razmere so ugodne, prst, razen za ameriške borovnice, v večini dežele primerna in izbor zadovoljiv. Kot bi se branili slastnih plodov, ki jih jagodičasti grmi obrodijo. Pozabljamo, da je bilo jagodičje, v daljni prazgodovini, prvotno sadje naših davnih prednikov, saj je raslo samo od sebe in za nabiranje niso potrebovali nobenega drugega orodja kakor svoje roke.

Tudi pozneje je bilo jagodičje veliko bolj cenjeno. Med gosposko so bile to prve žlahtne sorte, raja pa si je lahko privoščila okusne gozdne sadeže, ki se po aromi še dandanes težko kosajo z žlahtnimi sorodniki. Iz jagodičja so izdelovali najrazličnejše shranke. Angleži so že v 16. stoletju izdelovali prve sadne želeje, iz njega so varili vina in pivo, z njim polnili divjačino, pripravljali sladice in ga sušili za hude čase. Čeprav marsikaj od tega pripravljamo še dandanes, je jagodičje bilo in bo vedno najboljše – sveže. Takšno ohrani tudi največ vitaminov, encimov in rudninskih snovi. Nekatere vrste, na primer borovnice, ribezi in aronija, vsebujejo veliko antioksidantov, ki varujejo naše zdravje. Njihovi učinki so tudi znanstveno dokazani.

Še preden kakšno od jagodičastih vrst in sort posadimo na domačem vrtu, se vprašajmo, okus katere nam je najbolj všeč in za kaj jo bomo porabili. Za prijeten jutranji pozdrav, ko si mimogrede na sprehodu po vrtu naberemo skodelico slastnih malin ali ribeza, bosta zadostovala že grmiček ali dva. Če pa bi radi iz njega naredili kaj več in bi z njim pocrkljali vso družino, bo seveda treba posaditi več rastlin.

Na deblo cepljene kosmulje in ribeze lahko posadimo sredi zelenjavnih gredic, med okrasne trajnice ali ob pot, ki vodi do hiše. Zavzamejo malo prostora in ne zastirajo rastlin, ki rastejo pod njimi. Še zlasti bo njihova oblika prišla do izraza na formalno urejenih vrtovih.

Z malinami in robidami lahko zakrijemo puščoben zid ali jih posadimo ob vrtno uto, ki jo bodo romantično obrasle. Bujnejše rastoče sorte robid lahko obrastejo lok nad vrati, ki vodijo na vrt, ali jih zasadimo, tako kot maline, na obe strani poti, kjer bodo, pripete na opore, videti kot živa meja. Tudi ribeze in kosmulje lahko uporabimo za mejico ali obrobo zelenjavnega vrta. 

 

Jesensko sajenje

Pravi čas za sajenje vseh jagodičastih sadnih vrst je prav zdaj – jeseni. Pozno jeseni tudi pognojimo starejše nasade s preperelim hlevskim gnojem, ki ga raztrosimo okoli grmov. Za sajenje in presajanje je najprimernejše obdobje, ko rastlina prehaja v mirovanje oziroma ko odvrže liste. Hranilne snovi preidejo v steblo in korenine, ki v tem obdobju nikakor ne mirujejo, ampak rastejo in se razvijajo ter pripravljajo na zimski čas, ki se za korenine začne, ko se zemlja ohladi in zamrzne. Tudi spomladi se rast korenin prične mnogo prej, preden naše oko zazna prvo napenjanje brstov.

 

Japonska ali rdečeščetinasta robida (R. phoenicolasius).

 

Prav zato je pomembno, da rastline posadimo že jeseni in jim tako omogočimo, da se v jesenskem obdobju dobro ukoreninijo in nato spomladi brstijo ter cvetijo sočasno z že rastočimi rastlinami. Posebno grmovnate rastline rastejo bistveno bolje, če jih posadimo jeseni. Mednje spadajo tudi vse jagodičaste sadne vrste. Drugače kot pri drevesastih sadnih vrstah za normalno razvit grm potrebujemo veliko poganjkov, ki se razvijejo iz brstov na spodnjem delu stebla pod zemljo ali iz koreninskih poganjkov. Najmočnejši poganjki se običajno razvijejo zgodaj spomladi.

 

Lega in tla

Jagodičaste sadne vrste so rastline sonca. Podnebje in tla sta po vsej Sloveniji od ravninskih do hribovitih predelov, z manjšimi izjemami, primerna za sajenje. Za jagodičje velja nekaj osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati: 

  • Jagodičje vedno sadimo na sončen prostor. Če bodo rastline večino dneva obsijane s soncem, bodo lahko razvile obilico sladkih plodov in tudi proti napadom bolezni bodo odpornejše.
  • Tla morajo biti za vse vrste rahlo kisla, za ameriške borovnice pa zelo kisla. Če tla niso dovolj kisla, prične listje jagodičja rumeneti in rastlina lahko celo propade. Pojav imenujemo kloroza.
  • Robid ne sadimo na vetrovne lege, temveč v zavetrje.
  • Nasad ne sme nikoli ležati v depresijah, kjer se zadržujeta voda in hladen zrak. Zaželene so ravninske lege ali nagnjeni tereni.

 

Sadilni material

Pridelovanje jagodičja se je v Sloveniji v zadnjih dveh desetletjih zelo zmanjšalo. Prav zato je založenost s sadilnim materialom dokaj skromna. Res je tudi, da se sorte jagodičja hitreje izmenjujejo kot na primer sorte drevesastih sadnih vrst. Življenjska doba jagodičastih rastlin, z izjemo ameriških borovnic in brusnic, je krajša kot na primer jablan, hrušk, sliv.

Jagodičje je lažje razmnoževati kot drevesaste sadne rastline, kjer je glavni način cepljenje. Jagodičje se razmnožuje z ukoreninjenjem potaknjencev, grebeničenjem, delitvijo grmov in cepljenjem. Najlažje je razmnoževanje ribezov (črni, rdeči, beli, josta) z lesnatimi potaknjenci, ki jih naberemo tik pred brstenjem. Poganjke skladiščimo v hladilniku ali v ustrezno hladni in vlažni kleti do toplejših pomladnih dni, ko jih damo v zemljo.

Maline vzgojimo iz poganjkov, ki se običajno razrastejo daleč okrog izvorne rastline. Robide drevesničarji vzgajajo iz zelenih potaknjencev, na domačem vrtu pa bomo ukoreninjali vršičke poganjkov ali posamezne koreninske poganjke, ki včasih odženejo v neposredni bližini grma.

Pri kosmuljah je najuspešnejše razmnoževanje z grebeničenjem. Mlad, enoleten poganjek upognemo na tla in ga osujemo s prstjo. Iz brstov bodo najprej pognale korenine, nato pa še poganjki, ki so zasnova novega grmička.

Vrtne jagode vzgojimo iz poganjkov na živicah, ki bujno izraščajo iz matične rastline v obdobju dolgega poletnega dne. Le vzgojo ameriških borovnic je najbolje prepustiti drevesničarjem z izkušnjami in ustrezno tehniko, ki omogoča boljše ukoreninjenje. Prav tako naj oni cepijo drevesaste ribeze in kosmulje.

Čas za nabiranje potaknjencev ribezov je zgodaj spomladi, za nabiranje sadik jagod od sredine avgusta do začetka septembra, za maline pa jeseni. Sadike jagod z domačega vrta lahko posadimo tudi zgodaj spomladi. Vedeti moramo le, da bodo sadike v letu sajenja nekoliko šibkejše, zato je prav, da jih pretirano ne obremenjujemo s pridelkom, ampak v prvem letu posamezne cvetove tudi obtrgamo. Če nam vzgoja sadik ni v dodatno veselje, je najbolje, da sadilni material kupimo v drevesnicah ali trgovinah, ki imajo sadike posameznih jagodičastih sadnih vrst.

 

Bolezni

Na domačem vrtu, pa tudi v pridelovalnih nasadih, ne raste vse tako lepo, kot bi si želeli. Vsako naravno okolje je pod močnim vplivom vremena, ki oblači in vedri naše obraze ob pogledu na rastline. Suše, preobilno deževje, toča in veter nas vsako leto presenečajo drugače. Za dodatno presenečenje pa vedno poskrbijo še škodljivci in bolezni.

Pepelnata plesen lahko resno ogrozi pridelek.

 

Pri jagodah je najpogostejša bolezen siva plesen, ki povzroča največjo izgubo pridelka. Proti tej bolezni se borimo tako, da prekrivamo nasade oziroma gredice s plastenjaki, rastline sadimo redkeje, da so grmički bolj zračni, zmerno gnojimo z dušikom in uporabljamo kemična sredstva, ki jih običajno nanašamo med cvetenjem. Sivi plesni po pogostnosti sledijo jagodna pepelasta plesen, bela in rdeča listna pegavost ter črna pegavost jagod.

V slabo dreniranih intenzivnih nasadih se pogosto pojavi še jagodna koreninska gniloba. Proti pegavostim jagode škropimo z bakrenimi sredstvi zgodaj spomladi, pred pričetkom rasti in pozno jeseni. Proti jagodni pepelasti plesni škropimo z enim izmed sredstev na osnovi žvepla. Koreninski gnilobi se na domačem vrtu ali v manjših nasadih izognemo s sajenjem v zračna tla in na gredice, na katerih prej niso rasle rastline, ki so občutljive na enake bolezni kot jagode (paradižnik, jajčevec, krompir …).

Maline so prav tako kot jagode najobčutljivejše na sivo plesen, ki jo prav tako zatiramo v času cvetenja, ter na malinovo sušico, ki jo zatiramo z bakrenimi sredstvi. Če se v nasadu pojavi malinova hržica, rastline poškropimo z ustreznim insekticidom, proti pršici pa uporabimo enega izmed akaricidov. Škodljivci so zaradi vbodov tudi glavni vzrok širitve malinove sušice.

Robide so zaradi bujne in goste rasti najpogosteje okužene s sivo plesnijo, ki jo zatiramo z botriticidi. Zaradi goste rasti je pri robidi v poletnih mesecih nujna zelena rez oziroma prikrajševanje predčasnih stranskih poganjkov na enega do dva brsta. Pogosta bolezen robid je tudi robidova rja, ki jo spoznamo po rumenih kupčkih, ki se pojavijo na steblih in listih. Proti bolezni se borimo s sredstvi proti rjam, ki nam jih bodo priporočili v trgovinah s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Rdeče in črne ribeze, kosmulje in josto najpogosteje napadejo pepelasta plesen, uši in pršice. Poleti, po obiranju, se pogosto pojavita še ribezova oglata listna pegavost in ribezova rja.

Ameriške borovnice so prav tako kot drugo jagodičje zelo občutljive na sivo plesen in bolezni stebla. Sivo plesen zatiramo med cvetenjem, boleznim stebla pa se najbolje izognemo s temeljitim izrezovanjem obolelih poganjkov. 

 

Izbor jagodičja za domači vrt

Prednost jagodičja pred drugimi sadnimi vrstami ni le v vabljivem videzu in bogastvu mineralov in vitaminov, temveč tudi v tem, da si s pravilno razporeditvijo rastlin na vrtu zagotovimo vsakodnevni pridelek za obdobje od sredine maja do prvih jesenskih pozeb.

Na domači vrt moramo posaditi zgodnje enkrat rodne jagode in nekaj grmičkov večkrat rodnih gozdnih jagod, enkrat rodne in dvakrat rodne maline, nekaj grmičkov črnega ribeza in grm rdečega ter belega ribeza. Svoj prostor naj dobijo tudi kosmulje.

Poseben prostor bomo pripravili za tri do pet grmov ameriških borovnic, ki naj bodo izbrane tako, da bodo med njimi zgodnje, srednje in zelo pozne sorte. Le tako bodo borovnice na našem vrtu zorele cele tri mesece. Jeseni se bomo še vedno sladkali z robidami. Bleščeče črnim plodovom bomo v sadno kupo lahko dodali še pozno zoreče dvakrat rodne maline in plodove večkrat rodnih jagod ali plodove jagod, ki so bile sajene julija ali avgusta in jim nismo obtrgovali cvetov. Če smo ob ameriške borovnice posadili še ameriške ali evropske brusnice, bo jesenski izbor jagodičja še pestrejši. 

Pridelovanje jagodičja ponuja večkraten užitek in korist. Poleg dela in spremljanja rasti grmov nam posebno veselje dajejo slikoviti in slastni plodovi. Jagodičje je na vrtu in v naši prehrani zares nepogrešljivo.

Komentarji

Za komentiranje se moraš prijaviti.
September 2014

September 2014

RSS Facebook

© 2012 Salomon d.o.o.

Vse pravice pridržane