Piškotki

Da bi vam lahko nudili popolno uporabniško izkušnjo, uporabljamo "piškotke" (cookies).
Z nadaljnjo uporabo našega portala se strinjate z uporabo piškotkov.

Voda skozi zgodovino vrtne umetnosti

Voda skozi zgodovino vrtne umetnosti

Zgodovina uporabe vode na vrtu je povezana s samim nastankom prvih velikih civilizacij.

26.04.2012, Irena Rozman Fattori, krajinska arhitektka | Foto: Dreamstime
Kitajska se je razvila vzdolž mogočne Rumene reke, staroegipčanska ob Nilu, indijska ob Indu in perzijska ob Tigrisu in Evfratu. Ljudje so zelo kmalu spoznali svojo usodno življenjsko odvisnost od vode oziroma od tega, kako spretno jo bodo znali izkoristiti. Izumili so različne vrste namakalnih sistemov, vodnih kanalov, bazenov in fontan.

Hkrati je voda v očeh človeka pridobila tudi filozofski in religiozni pomen. Ne le da so jo uporabljali pri številnih verskih obredih, za civilizacije, ki so se razvile v neprijaznih puščavskih pokrajinah, je postala simbol rajskega vrta, varne oaze, kjer človeka vedno pričakata hrana in zatočišče. Že ob površnem pregledu ostankov zgodovinskih vrtov lahko rečemo, da vrtov brez vodnega motiva nikdar ni bilo. Prav nasprotno, voda ima na vseh izjemno pomembno vlogo.

Islamski svet

Tipična zasnova islamskega vrta, ki naj bi bil nebeški raj na zemlji, ima svoje korenine v perzijskih vrtovih. Gre za zelo preprost, geometrijski vzorec, ki ga zasledimo že na mezopotamski keramiki iz obdobja 6000 let pr. n. št. V osnovi gre za vrt pravokotne oblike, obdan z visokim zidom, ki ga vodna kanala razdelita na štiri dele. V središču, kjer se kanala križata, stoji osrednji vodni bazen. Simbolno vzorec ponazarja starodavno razlago pojmovanja vesolja, ki naj bi ga štiri reke, ki izvirajo v raju, delile na štiri dele. Temu vzorcu oblikovanja vrtnega prostora je islamska kultura ostala zvesta vse do danes, dodala pa mu je številne okrasne dodatke. Vzorec so prevzeli tudi Rimljani, prek njih se je prenesel v srednjeveške samostanske vrtove. Od prvotne zasnove sta v njih ostali le še osrednja fontana in geometrijska delitev prostora na štiri, običajno s pušpanom obrobljena polja.

Najbolj dovršena primera islamskega vrta na zahodu sta palači Alhamba in Generalife v španski Granadi. Na vzhodu pa so to monumentalni terasasti vrtovi z obsežnimi vodnimi bazeni Shalamar Bagh v kašmirski dolini. Za vse je značilno, da vodo v njih častijo zaradi njenih posebnih lastnosti: zrcaljenja, ki se odraža v odsevu čipkasto okrašenih stavb na gladki vodni gladini, zvoka pršečih kapljic iz vodnjakov, ki naj bi spodbudil čutno doživljanje vode kot božjega elementa, in miru, ki se naseli v človeku, kadar opazuje vodno gladino, in ga sili k razmišljanju o sebi in Bogu.

Kitajska in Japonska

Na drugi strani sveta pa geometrijski simbolizem rajskega vrta nikakor ne bi mogel zadovoljiti kitajskega, daoističnega razumevanja narave, po katerem je osnovno gibalo sveta ponavljajoče se kroženje kozmične energije, ki nenehno prehaja iz oblike jin v jang in obratno. Glavna elementa, ki na kitajskem vrtu ponazarjata takšno osnovno uravnoteženost, sta voda in gore – skale, ki vodni površini dajejo obliko. Voda ima značaj jina, je mehka, mirna in valujoča. Skale imajo značaj janga, so stabilne, trdne in ostre. Takšni osnovi so, po strogih slikarskih pravilih, podrejeni vsi drugi vrtni elementi: paviljoni, rastline in stanovanjski objekti.

Tudi japonski vrt ne more brez vodnega motiva in zdi se, kot da je pravzaprav voda tisti osnovni element, na katerem stoji celotna vrtna zasnova. V svojih filozofskih razmišljanjih so japonski menihi – mojstri zena – šli še dlje in razvili suhi vrt, v katerem vodno površino, njen tok in brzice, ponazarjajo skrbno pograbljene peščene površine. Zanimiv je tudi miniaturni vodni izvir s kotanjo za umivanje, povezan z obredno pripravo in pitjem čaja. Najlepši japonski vodni in čajni vrtovi so v nekdanji cesarski prestolnici Kjoto.

Renesansa in barok

Potem ko se je v Evropi po dolgem obdobju srednjega veka začela renesansa, se je ponovno razmahnilo geometrijsko oblikovanje vrtov. Vrhunec je doseglo v času baroka, ko je voda bila nepogrešljiva in so jo uporabljali na vse mogoče načine. Velike gladke površine so odsevale bogata pročelja dvorcev in palač, iz bogato okrašenih fontan pa je voda pršela v tisočerih curkih. Prekipevajoča voda je bila simbol radosti in veselja do življenja. Na mnogih vrtovih so s curki pripravili vodne igre in vodna presenečenja, ko so na najbolj nepričakovanih krajih vodni curki poškropili nepripravljene mimoidoče. Vrhunec renesančnega obvladovanja vode je vrt ob vili dEste v Italiji. Najmogočnejši vtis so vodni motivi dosegli na baročnih vrtovih, med katerimi je najbogatejši nekdanji kraljevi vrt v Versaillesu pri Parizu.

Krajinski vrt

V 18. stoletju je prišlo v oblikovanju vrtov do preobrata. Stroga geometrijska pravila načrtovanja so zamenjali s posnemanjem naravnega videza krajine, ki je v oblikovanje prostora vpeljalo mehke, zaokrožene linije. Osnovni elementi oblikovanja so postali valujoča tratna površina, drevje, posajeno v na videz naključnih skupinah, ter voda v obliki vijugasto tekoče struge reke ali jezera. Čeprav so struge naredili umetno, so jim kasneje s premišljeno ureditvijo brežin dali čim bolj naraven videz. Krajinski slog se je razvil v Angliji, v deželi z idealnim podnebjem za razvoj vodnih vrtov, od katerih se jih je nešteto ohranilo vse do danes. Načela, ki jih je vpeljal krajinski slog, so še danes značilna za urejanje javnih parkovnih površin.

Današnji čas

Tudi v sodobnih parkovnih in vrtnih zasnovah je voda še vedno prav tako pomemben element oblikovanja, kot je bila nekoč. Razvoj tehnike omogoča izdelavo številnih vodnih motivov. Pestra ponudba in nizke cene vodnih črpalk, različnih gradiv in materialov za njihovo izdelavo pa omogočajo postavitev vodnega motiva tudi na najmanjšem vrtu.
Zato je vodni motiv postal pomemben arhitekturni element. Vodo na eni strani še naprej z veseljem uporabljamo in izkoriščamo njene dekorativne posebnosti, na drugi strani pa vse bolj pozabljamo na njen izvorni pomen nosilke življenja, zaradi katere se je celotna zgodba o vodnih vrtovih pravzaprav začela. Z brezbrižnim onesnaževanjem se bo, morda, žal tudi končala.

Komentarji

Za komentiranje se moraš prijaviti.
Julij in avgust 2014

Julij in avgust 2014

RSS Facebook

© 2012 Salomon d.o.o.

Vse pravice pridržane