Kamilica

Od sredine junija se na vrtovih med zelenjavo in zelišči razcveti stotine drobnih cvetov kamilic.

Čeprav največkrat ne rastejo na posebni gredici, so na vsakem vrtu dobrodošle gostje. Kamilica (Matricaria recutita), ta zanimiva grmičasto razrasla rastlinica s čipkastimi lahnimi lističi, je eno najbolj poznanih in čislanih zelišč pri nas. Včasih je bila pogost plevel na žitnih poljih.

Kot zdravilni del uporabljamo socvetja, ki spominjajo po obliki na marjetico. Cvetovi in celotna rastlina značilno dišijo, in to jih loči od sorodnih vrst. Kamilica spremlja človeka vse življenje. Njene učinkovine lajšajo različne krče, delujejo protivnetno in pospešujejo celjenje ran. Kamilica pomaga pri prebavnih motnjah in boleznih želodčne in črevesne sluznice, tudi pri obolenjih ledvic in mehurja. Zunanje rahlo razkužuje in uporabljajo jo za spiranje ran, opeklin, hemoroidov in izpuščajev. Krepi lasišče. Grgranje poparka pomaga pri vnetem grlu, ranah ustne sluznice in vnetju sinusov. Cvetovi v čaju rahlo pomirjajo. Ponekod jih dajejo v blazine za mirnejši spanec. Uporabna je tudi v poživljajočih in sprostitvenih kopelih. Kamilice kot parna kopel za obraz pomagajo pri odstranjevanju ogrcev. S poparkom spirajo akne.

Iz kamilic z destilacijo pridobivajo eterično olje, ki ga dodajajo mnogim kozmetičnim pripravkom, od krem za roke in obraz do šamponov in detergentov za pomivanje posode. Eterično olje uporabljajo tudi v aromaterapiji.

Čeprav je znana kot neproblematično zelišče, lahko pri nekaterih ljudeh povzroči alergijske reakcije in zaužita v pretiranih količinah slabost in bruhanje. Po novem jo odsvetujejo za spiranje oči. Primerna je le za očesne obkladke.  

Kamilica je uporabna kot barvilna rastlina, ki daje značilno rumeno barvo. Nekoč so jo ženske uporabljale za poudarjanje barve svetlih las.

Komentarji