Kumare
Menda je ni primernejše poletne zelenjave, kot so kumare.
Sočni polodovi so veličastni za osvežitev in prijetno počutje v sicer vročem vremenu, da okusnih jedi, ki jih pojemo kar mimogrede, niti ne omenjam. So predvsem solatna zelenjava, ki jo lahko pripravimo na toliko načinov, da je poletje prekratko za vse.
Kumare najpreprosteje gojimo ob opori iz mreže ali vrvi. Nanjo mislimo že sredi pomladi, ko posadimo sadike približno meter vsaksebi oziroma posejemo semena. Za sočen pridelek so primerna rodovitna, bogato gnojena tla, lahko pa jih posadimo kar na kompostni kup, takoj ko se zrak ogreje in mine nevarnost poznih pozeb. V jamico vtaknemo tri ali štiri semena, od dva do tri centimetre globoko. Lahko jih že prej sejemo v šotne ali plastične lončke, vendar moramo pri presajanju previdno ravnati s krhkimi koreninami, saj kumare ne marajo presajanja.
Če se vendarle bojimo za posevek, ga prekrijemo s kozarcem za vlaganje ali plastično vrečko, še bolje pa s tunelom iz zaščitne koprene, ki ga lahko tudi dalj časa uporabljamo.
Čeprav morajo biti tla ves čas vlažna, voda v njih ne sme zastajati, ker korenine kumar v takih tleh zgnijejo. Na slabo odcednem zemljišču zato naredimo dvignjene grede ali pa grebene, vrh katerih posejemo kumarična semena. Ob vsaki rastlinici moramo na vsaki strani vrha grebena narediti jarek, ki bo zadrževal vodo, da ne bo odtekala po brežini navzdol. Lahko pa ob jamici, v katero bomo potisnili semena, izkopljemo še eno in vanjo uglobimo prazen cvetlični lonček. Semena zasujemo, lonček pa umestimo v višino grede. Tako bo zalivanje kumar preprosto tudi potem, ko bodo zrasle in jim ne bomo močili listov. Vodo bomo preprosto nalili v lonček, od koder bo pronicala do korenin.
|
Kumare (Cucumis sativus) so rastline sonca, vročine in vode ter zelo občutljive na mraz. Njihova domovina je osrednja Azija, od koder so se že pred tisočletji razširile po svetu in kjer jih v naravi le še težko najdemo. Ker je bil okus njihovih plodov veliko grenkejši, kot je okus dandanašnjih sort, so plodove pripravljali z medom, začimbami in s kisom. Z njimi so si jedilnike pestrili že stari Rimljani, poznali so jih na evropskih dvorih in v daljni Indiji. Hitro so se razširile tudi v novi svet, ki ga je odkril Kolumb. Ker so hitro rastoče enoletnice, je tudi celinsko poletje Evrope dovolj toplo, da v poletnem času zrastejo, razvijejo plodove in semenijo. |
Kajti če kumare nimajo dovolj vlage, so njihovi plodovi drobnejši in radi grenijo. Vlažnost tal okoli rastlin zagotovimo tudi z rednim zastiranjem. Uporabimo lahko pokošeno in posušeno travo, kompost ali kokosova vlakna. Ko rastline razvijejo šest ali sedem pravih listov ali ko dosežejo vrh opore, jih vršičkamo. Takrat odščipnemo tudi vrhove močnejših stranskih poganjkov; tako spodbudimo razrast in nastavljanje plodov.
Bogastvo zelene sočnosti povečamo še tako, da plodove redno trgamo. Na isti rastlini se razvijejo tako moški kot ženski plodovi. Ker kumare oprašujejo žuželke, moških cvetov ne trgamo, temveč jih pustimo, da lahko žuželke opravijo svoje delo in tako prispevajo k večjemu pridelku. Lepše plodove razvijejo tiste kumare, ki jih speljemo na oporo, od tistih, ki jim plodovi ležijo po tleh. Takšni plodovi tudi radi gnijejo. Kumare nabiramo tako, da z ostrim nožem odrežemo pecelj, na katerem visi plod.
Če želimo biti pri gojenju kumar natančni, moramo ločiti tri skupine kumar: sorte za vlaganje, za vzgojo v rastlinjakih in solatne kumare. A za domačo pridelavo to ni pomembno. Kumarice za vlaganje nabiramo, ko so velike približno pet centimetrov.
| Že naše stare mame so vedele, da kumare veliko bolje uspevajo, če rastejo ob koruzi ali visokem fižolu. Dobro rastejo tudi na gredi, posajeni z grahom ali sončnicami, ali če so sosednje grede zasajene z rdečo peso ali s korenjem. Kumare poznajo kar nekaj sovražnikov, ki jim grenijo rast. Mednje sodijo listne uši, ki napadajo mlade rastline in vršičke, pepelnata plesen, ki napada liste in se razširi na celotno rastlino. Mlade rastline objedajo polži. Najhujša nadloga je kumaričin mozaik, ki ga prepoznamo po lisastih in skrivenčenih listih. Liste potrgamo in sežgemo, hudo prizadete rastline pa moramo uničiti. |
Kumare so čudovit vir rudnin, med drugim selena, ki prispeva k antioksidantni zaščiti telesa. Sicer so kumare znane po tem, da spodbujajo očiščevalne procese v telesu in pospešujejo izločanje strupov. Koristne so za ožilje in manj »mastno« krvno sliko. Čistijo sečne poti, dobre so za prebavo. Pripomorejo k uravnavanju krvnega sladkorja in so primerne kot dietna, a hranilna hrana pri povečani telesni teži in povečani količini sladkorja v krvi, vendar je rešitev te presnovne težave, ki vodi k sladkorni bolezni, v splošni spremembi prehrane in življenja. Razen tega telesu pomagajo odplavljati presežke sečne kisline in lajšajo težave z revmo in artritisom, kadar te temeljijo na »zalogah« te kisline, ki nastane med presnovo mesnih beljakovin.
Zaradi vseh koristnosti za zdravje in dobro počutje in ker so kumare tako odlična zelenjava, se jih poleti lotimo resno: z veseljem pripravljamo solate vseh vrst. Sicer obstajajo tudi recepti s kuhanimi kumarami, vendar so najboljše, če jih jemo surove. Domačega pridelka niti lupimo ne, ker so v lupini sledi vitamina E in steroli, ki vplivajo na zniževanje ravni holesterola v krvi. Po drugi strani pa drži, da so neolupljene kumare težje prebavljive.
Sorte kumar za gojenje v rastlinjakih naj bi bile izjema, ker njihova lupina ni tako debela in trda kot pri kumarah, gojenih na prostem. Ker kumare tudi sicer ne slovijo kot lahka hrana, se težavi najpreprosteje izognemo tako, da jemo solato s kumarami kot samostojen obrok, česar poleti ni težko narediti. Če je kumarična solata del obilnejšega obroka, se nam nato »podirajo kupčki« ne toliko zaradi kumar kot zaradi celotne prezaloženosti s hrano.
|
Domačega pridelka kumar je pogosto preveč ali pa se nam kumare že preveč odebelijo. Kaj zdaj? Sveže stisnjen kumarični sok je imeniten osvežilni in rudninski napitek, s katerim poleti osvežimo dan. Za dobro počutje ga lahko pijemo kar redno, dokler so le kumare na vrtu. Razen tega je to ena najizdatnejših vrst zelenjave za sok, saj ga s sokovnikom pripravimo, kot bi mignil. Morda je izkušnja s kumarami sploh namig za vstop v krepčilen svet rudninsko zelo pomembne hrane, kajti sveže stisnjeni zelenjavni sokovi so prej zelo kakovostna hrana kot pijača. |
Kumaram v solati se zelo prileže kisla smetana ali jogurt. Na njuni osnovi in z dodatkom zelišč pripravimo goste omake, s katerimi isto jed pripravimo drugače. Kumare narežemo na pol centimetra debele rezine, jih naložimo na krožnik ter prelijemo z omako.
Kumare, pravzaprav kumarice, z okusnim uspehom vlagamo v kis. Primerno majhne morajo že biti, toda morda ni odveč, če kdaj poskusimo z vlaganjem nekoliko večjih kumar, ki jih narežemo na kose. Skoraj preteklost je naravno kisanje kumar, podobno kot zelje.
Kumarična solata z orehi
Kumaram se zelo priležejo polivke, pripravljene iz zmletih oreškov, na primer lešnikov ali orehov, sploh pa so odlične z zmletimi sončničnimi semeni. Polivke pripravimo tako, da zmlete oreške ali semena postopoma zmešamo z vodo, da dobimo gosto maso. Vanjo vmešamo limonin sok ali kis, solimo po okusu in ne pozabimo na sveža zelišča; peteršilj, bazilika ali koper so šele začetek razširjenih okusov. Za spremembo pa kdaj naredimo takole, tokrat z orehi: kumare narežemo na lističe in jih damo v solatno skledo. Potresemo s skodelico zmletih orehov, začinimo s kisom, malo posolimo, potresemo z velikim ščepom narezanega peteršilja ter premešamo. Okrasimo s celimi orehovimi jedrci.
Rezine kumar z začimbnimi omakami
Za osnovo začimbnih omak uporabimo kislo smetano, jogurt ali z vodo in s kisom vmešane zmlete oreške. Damo jih v skodelice in v vsako vmešamo po ščep ali dva drobno narezanega svežega zelišča. Zelo primerni so majaron, peteršilj, luštrek ali zelena, bazilika, koper. Omako premešamo, in če jo pripravimo na osnovi zmletih oreškov ali semen, tudi malo posolimo. Kumare narežemo na tanjše podolgovate rezine, ki jih damo na poseben krožnik. Z njimi zajemamo omake in jih pojemo z zelenjavno »žlico« vred. Za te okusne prigrizke so zelo primerne tudi narezane bučke in paprike, jeseni pa cvetača in brokoli.
Maj 2013
Komentarji