Težave rdečih plodov sonca

Čeprav paradižnik na naših vrtovih raste šele nekaj desetletij, smo ga Slovenci vzeli za svojega.

Brez njega bi bila poletja popolnoma drugačna in prehrana dolgočasnejša. Ker so njegova domovina topli kraji Južne Amerike, se pri nas ni mogel povsem udomačiti, kar prinaša večne težave pri pridelovanju. Mar je potem čudno, da je toliko vprašanj, ki se nanašajo na zdravje in vzgojo rastlin, namenjenih ravno paradižniku?

Vroče in suho poletje

Ni treba omenjati, da so take razmere paradižniku najbolj všeč.

Sajenje sadik

Ker nikoli ne vemo, kakšno poletje je pred nami, že ob sajenju rastlin poskrbimo, da bo koreninski sistem čim globlji in močan. Zato jih sadimo tako globoko, kolikor je le mogoče – do kličnih listov. Izjema so cepljene sadike, ki jih ne smemo saditi globoko.

Takoj po sajenju tla globoko zalijemo in skrbimo, da bodo ves čas globoko namočena – zalivamo manjkrat, a takrat v globino. Tako se bodo korenine razvijale enakomerno v globino in širino. Svetujem vam, da nekaj minut po zalivanju preverite, kako globoko je zemlja namočena. Če zalivamo samo površinsko, običajno z zalivalkami, potem korenine ostanejo na površini, saj je zemlja mokra samo tam. Zato ob presajanju v suhem vremenu zalijemo že jamico, vanjo posadimo sadiko in po končanem delu vse skupaj še enkrat res temeljito zalijemo. Tudi pozneje pazimo, da je zemlja vedno namočena v globino.

Pomembno je zalivanje

Vse plodovke, posebej pa paradižnik, so znane po tem, da zahtevajo veliko sonca in zelo mokre korenine. Najslabše je, če zalivamo le občasno, saj je takrat rastlina pod stalnim stresom – enkrat je vode preveč, naslednjič pa premalo. Zato napeljimo med rastline posebne preluknjane cevi, saj jih po listih ne smemo zalivati. Zelo se obnesejo tudi navadne plastenke, ki jih ob vsaki rastlini zakopljemo v tla, odstranimo pokrovček in odrežemo dno. V vsako nalijemo vodo, rastlina pa si je vzame toliko, kolikor je potrebuje. Če vidimo, da prihaja sušno obdobje, zastremo tla okoli rastlin. Tako se zemlja manj izsušuje. Zastirke so lahko naravne ali umetne; iz kartona ali folije.

Zelo pomembno je tudi, da začnemo zalivati pravi čas. Zemlja še ne sme biti izsušena, saj jo sicer zelo težko primerno namočimo. Nikoli tudi ne opuščamo zalivanja, četudi za naslednje dni napovedujejo dež. Ne pozabite: hitre spremembe so najslabše za odpornost in posledično tudi zdravje rastlin.

Izbira primernih sort

Pri Slovencih je zelo priljubljena sorta 'volovsko srce'. Pa vendar je poleg kumaric prav paradižnik tista vrtnina, pri kateri vam toplo priporočam, da se raje odločite za hibride. Na našem trgu ni veliko semen hibridov v prosti prodaji. Ker pa smo v Evropi, lahko seme kupujemo tudi kjerkoli prek meja. Hibride prepoznamo po črki F1 na koncu imena sorte, ponekod pa najdemo namesto te oznako končnico hy. Hibridi so namreč veliko odpornejši proti krompirjevi plesni, ki je največji sovražnik te vrtnine.

Sajenje pravi čas

Paradižnik sadimo, ko se zemlja dovolj ogreje, sadike pa ne smejo biti prevelike. Sajenje v mrzla tla in zelo velike sadike močno oslabijo že mlado rastlino, tako ji zmanjka moči za boj s škodljivci, predvsem pa z glivičnimi obolenji.

Medvrstne razdalje

Med rastlinami moramo zagotoviti dovolj prostora in zraka, da se bolezenski trosi ne širijo prehitro. Paradižnikove rastline so lahko velike in košate, zato potrebujejo vsaj 70 cm razmika med vrstami, pa tudi v vrsti naj bodo vsaj 50 cm med seboj narazen. Tako bodo vsi listi enakomerno osvetljeni, vlaga na njih se bo dovolj hitro posušila in glivice se bodo težje razmnoževale.

Seveda se nam v začetku rastne dobe zdi škoda prostora med rastlinami. Lahko ga zapolnimo s setvijo solate berivke, mesečne redkvice ali s presajenimi sadikami solate. Proti koncu poletja pa lahko v senco visokih rastlin, če smo seveda pustili dovolj prostora in se nekoliko potrudimo, posejemo motovilec.

Vlažno in hladno poletje

Paradižnik za dobro rast z obilico plodov zahteva veliko sonca, topla in dokaj vlažna tla ter suho listje. Kaj torej lahko storimo, da bomo tudi v vlažnem in hladnem poletju pobrali vsaj nekaj pridelka?

Redno odstranjevanje zalistnikov

Zalistniki zrastejo v steblo, ki sicer tudi zarodi nekje po šesti oziroma sedmi etaži. A korist teh plodov je veliko manjša, kakor je škoda, saj ta dodatna stebla izčrpavajo rastlino, jemljejo ji energijo, potrebno za obrambo pred glivičnimi obolenji. Obenem senčijo liste, da ti ne morejo »pridelati« dovolj hrane za rastlino, saj so ves čas bolj vlažni – skratka, razmere za razvoj bolezni so idealne. Zalistnike odstranjujemo čim manjše, da na rastlini ne naredimo prevelikih ran.

Odstranjevanje listov

Da bo rastlina bolj zračna, ji odstranjujemo tudi odvečne liste. Ko dosežejo plodovi končno velikost in se nekoliko obarvajo, odstranimo vse liste, ki so pod njimi. Pustimo le list nasproti grozda s plodovi ali tik pod njim. Ko rastlina doseže višino en meter, ji lahko vsak teden brez škode potrgamo pet ali šest listov, kar pomeni, da lahko redčimo liste tudi po rastlini, če je potrebno. Tako je rast bolj zračna, plodovi se lepše in hitreje obarvajo, glivice pa imajo slabše razmere za hitro razmnoževanje.

Streha nad glavo

V zadnjih letih na vrtovih opažamo vedno več pokritih gredic s paradižnikom. Mnogi se sprašujete, ali je to potrebno ali ne. Streha nad glavo je zelo koristna, če ne pretiravamo. Težave so se pokazale, ko so bile rastline paradižnika pokrite ne samo nad glavo, ampak tudi stlačene v kletko iz prozorne plastike. Spočetka, ko še ne cvetijo in so temperature zunaj še nizke, jim tako razvajanje koristi. Kasneje pa s tem preprečimo opraševalcem dostop do cvetov, pod tako pokrovko se rastline ne počutijo dobro, prevroče jim je. Zalivanje povzroča dodatno zračno vlago, ki nima kam »pobegniti«. Zato velja: streho postavimo, ne pa mini rastlinjaka, saj se lahko v njem rastline poleti tudi skuhajo.

Ker ne vemo, kakšno bo letošnje poletje, poskrbimo, da bo paradižnik lep in zdrav že od prvega dneva – od setve naprej. Sorte, kolobar in pravilno gnojenje so pogoji za uspeh. Z vsem drugim pa si lahko pomagamo, ko opazujemo vremenske razmere in ukrepamo pravočasno tako, kot zahteva vreme. Še vedno je boljše, da poberemo manj plodov, ki so zdravi, kot da jemo vse poletje nezdrav pridelek.

Komentarji