Tudi ajda je izvrstna rastlina za zeleno gnojenje, saj očisti zemljo nekaterih enoletnih, semenskih plevelov.

Tudi rastline so lahko gnojilo

Če smo se odločili za zdravo, ekološko pridelavo zelenjave na domačem vrtičku, poskrbimo, da bodo rastline, ki rastejo na njem, zdrave in zadovoljne.

Izkoristimo pomoč narave. Izogibajmo se uporabi lahko topnih mineralnih gnojil, ki na rastline delujejo podobno kot čokolada ali hitra hrana na otroke. Kakšne so posledice takšne prehrane za ljudi, vemo. Ob nestrokovni uporabi lahko topnih hranil podobne posledice opazimo tudi na rastlinah.

Nikakor pa na vrtu ne moremo brez uporabe organskih gnojil, katerih delovanje lahko nadgradimo še z rastlinami za zeleno gnojenje.
Katere so rastline za zeleno gnojenje in kako jih uporabljamo?

Uporabne so prav vse rastline, ki jih pustimo zrasti in jih nato zakopljemo v tla. Sejemo jih v kateremkoli času, najpogosteje proti koncu poletja, saj se takrat gredice že počasi praznijo. Seme posejemo kar povprek po gredici in ga z grabljami rahlo zadelamo v tla. Nato zagotovimo primerno vlago in pustimo, da rastline same opravijo svoje delo. V tla jih zakopljemo takrat, ko gredico potrebujemo za nove vrtnine.

Paziti moramo na pravila kolobarjenja. Ker so vse rastline za zeleno gnojenje v sorodu s posameznimi vrtninami, jih moramo upoštevati kot enakovredne člene kolobarja.

Obstajajo prezimne in neprezimne rastline

Prezimne rastline sejemo na gredah z lažjo prstjo, ki jih lahko prekopavamo tudi zgodaj spomladi. Sicer pa izberemo gredico, ki smo jo v prihodnjem letu namenili poznim vrtninam. Med prezimnimi rastlinami najpogosteje uporabimo deteljice in krmno ogrščico. Ponekod v tujini pogosto uporabljajo tudi špinačo. Zelo uporabna so žita, predvsem ječmen ali pšenica. Posejemo jih namreč lahko zelo pozno, do sredine oktobra. V kratkem času bodo naredila dovolj zelene mase, ki bo čez zimo pokrila gredico.

Neprezimne rastline sejemo kadarkoli v letu. Zadnji rok setve je sredi septembra. Čez zimo jih kljub temu pustimo na gredici, saj tudi pomrznjene varujejo zemljo in njene koristne prebivalce pred zimskimi težavami. Spomladi pa jih kot koristno organsko maso zakopljemo v zemljo.
Kako se odločiti za pravo rastlino za naš vrt?

Rastline za težko ali zbito zemljo

Pogosto jih imenujemo tudi naravna motika ali plug. S svojimi globokimi in tankimi koreninami zemljo zrahljajo bolje od vsake lopate. Sejemo jih povsod, kjer so tla zbita. Zelo primerne so tudi kot prve rastline, ki jih posejemo tja, kjer bo naš bodoči vrtiček. Ko tla prvič prekopljemo in poravnamo, posejemo po celotni površini katero izmed teh rastlin. Zelo primerne so kot predhodnice korenovk, pa tudi krompirja.

Med neprezimnimi sta primerni bela gorjušica in oljna redkev. Sta sorodnici zelja in vseh drugih kapusnic: redkvice, redkve in drugih, kar upoštevamo pri načrtovanju kolobarja. Med prezimne poljščine uvrščamo krmno ogrščico, ki je prav tako kapusnica, z globokimi in čvrstimi koreninami pa se ponašajo še črna detelja, inkarnatka in lucerna.

Rastline, ki preganjajo talne škodljivce

Med sortami oljne redkve in bele gorjušice so tudi take, ki tla očistijo nematod. S tem se ponaša tudi neprezimna facelija, ki privlači čebele. Med cvetlicami preganjata talne škodljivce žametnica in užitna kapucinka. Obe s svojimi pisanimi cvetovi na vrt privabita koristne organizme. Bela gorjušica zelo smrdi polžem, zato jo lahko režemo in kot zastirko uporabimo tam, kjer je s temi nadležneži veliko težav. Zelo koristna je tudi ajda, saj dobro očisti zemljo semen enoletnih plevelov in je, tako kot facelija, odlična čebelja paša.

Rastline, ki tla obogatijo z dušikom in organskimi snovmi

Najpogosteje za to uporabljamo deteljice in žita. Med neprezimne deteljice sodita perzijska in aleksandrijska deteljica, ki zelo lepo dišita. Med neprezimnimi žiti je zelo koristen jari oves. Zimo dobro preneseta pšenica in ječmen, med deteljicami pa poleg zgoraj omenjenih zelo pogosto uporabljamo tudi belo deteljo. Ob rastlinjakih in vrtovih je priporočljiva setev nokote, deteljice, ki cveti rumeno. V tujini postaja vse bolj priljubljena podzemna deteljica, ki jo sejemo jeseni, v poletni vročini in suši pa propade sama.

Kot vidite, narava sama poskrbi za vse. Izkoristimo njeno moč tudi na naših vrtovih!

Komentarji