Doma skromna, na tujem podivjana

V naše kraje so tako ali drugače zajadrale nekatere vrste rastlin in tukaj podivjale. Vrinjajo se povsod in izrivajo domače rastline.

Toda podobno kot prišleki se tudi naše domače rastline obnašajo drugje. Celo več. Ena izmed njih je uvrščena med sto najbolj napadalnih vrst.

Navadna krvenka (Lythrum salicaria) je skromna rastlina, ki jo najdemo v obcestnih jarkih, celo na cestnih robovih, na delno ali zelo zamočvirjenih površinah in ob vodah, pusti pa se tudi delno potopiti, saj to ne moti njene rasti. Včasih je povsem nizke rasti, največkrat pa se razraste v zelo postavno rastlino, ki meri v višino tja do meter ali dva. Med rastjo se bogato razveja, podobno pa se zgodi tudi z njenim klasastim socvetjem, ki se odpira od spodaj navzgor. Z vijoličasto rdečo barvo pritegne našo pozornost že na daljavo. Le kdo bi se lahko ubranil tako močnih barv.

Prav zaradi njene lepote so jo zanesli na drugo stran Atlantskega oceana, v Ameriko. Tam se je po več kot stoletju iz pohlevne vrtne trajnice spremenila v pravo nadlogo. V Severni Ameriki se rastlina širi od vzhoda proti zahodu in množično prerašča vsa vlažnejša rastišča. Zaradi razvejanosti zalivalnih sistemov na obdelovalnih površinah se rastlina širi tudi na polja, med poljščine. Povsod, kjer se v Ameriki razširi, izpodrine praktično vse domače rastline.

Pri nas se rastlina le redko tako razraste. Obnaša se povsem normalno in ne izpodriva drugih. Celo na vrtu, ob vodnih površinah, rastoč v dobri prsti, se ne razraste tako. Nikoli ne preraste celotne površine. V naravi se ponekod pojavlja v večjih skupinah, ne kaže pa svojega agresivnega značaja. Zato tudi ne tvori tako izrazitih barvnih preprog. Kljub temu je njeno cvetje na zelenem ozadju lepo vidno in kar vabi s svojo barvitostjo.

Ima nekaj dobrih lastnosti vrtne rastline. Cveti razmeroma dolgo in začenja cveteti takrat, ko druge rastline že odcvitajo. Ima različno dolge vratove pestičev, vendar pa so na eni rastlini vedno samo cvetovi ene vrste, kar preprečuje samooprašitev. Običajno se oprašijo le rastline z različno dolgimi vratovi pestičev. Oprašujejo jih čebele in metulji. Da pa ne bi bilo odprtih preveč cvetov hkrati, se socvetje počasi odpira od spodaj navzgor, zato rastlina dolgo cveti. Zeleni, sedeči in suličasti listi so dokaj gosto razporejeni po več ali manj oglatem steblu. Sama rastlina se razraste v pravi grmiček. Čeprav je trajnica, ki ji nadzemni deli vsako leto propadejo, ji steblo kar dobro oleseni. Rastlina tudi po cvetenju in semenenju ne poleže in je zato tudi pozimi lep okras vrta.

Pri nas poleg omenjene navadne krvenke uspevata še dve: enoletna, ižopasta krvenka (L. hyssopifolia) in šibasta krvenka (L. virgatum), ki pa sta manj razširjeni. Rod krvenk je razširjen na severni polobli, kjer uspeva okrog 38 vrst, tako enoletnic kot trajnic. Gre za svojevrsten rod, ki daje ime tudi celotni družini krvenkovk.

Čeprav je lepa rastlina tudi medonosna, je v ZDA in mnogih drugih državah prepovedana. Prav tako so prepovedani tudi njeni kultivarji. Ni kaj, tudi rastline se včasih naveličajo biti povsem pohlevne.

Krvenko lahko vzgojimo sami

Od sredine septembra naberemo nekaj delno suhih plodnih glavic, v katerih je toliko semen, da bi z njimi lahko oskrbeli vse naselje, in ne le sebe. Semena nabiramo do pozne jeseni ali celo pozimi. V vsaki glavici jih, kljub vetru, za naše potrebe ostane še vedno dovolj. Lahko jih takoj posejemo v lončke in te vglobimo v tla, da bomo vedeli, kje smo rastlino zasejali, ali pa počakamo do zgodnje pomladi in semena šele takrat posejemo na prosto. V vsakem primeru bodo kalila šele spomladi, ker za začetek kalitve potrebujejo višje temperature. Kalijo tako v kisli kot bazični zemlji, zato s tem ne bomo imeli težav. Pri nas se te rastline kot plevela ni treba bati, saj ni tako agresivna.

Mlade rastline prvo leto še ne bodo cvetele, zato pa bomo cvetja v naslednjem letu toliko bolj veseli. Rastlino na vrtu lahko posadimo ob vodne površine, med druge višje trajnice. Prav tako je primerna kot samostojen šop med trato ali v kakem kotu. Rastlina ima to dobro lastnost, da ne polega, zato je primerna tudi za zasaditev ob poti, kjer daje oporo drugim šibkejšim rastlinam. Spomladi suha stebla porežemo do tal, in ko se otopli, rastlina začne rasti. Gosto olistana daje vrtu lepo poznopomladansko in zgodnjepoletno podobo. Kasneje zažari v vijolični barvi.

Komentarji