Roze in vrt

Še tako majhen balkon je lahko zeliščni vrt.

Razlogov, zakaj bi gojili dišavnice in zelišča v posodah, je več. Marsikdo želi imeti nekatere začimbe vedno pri roki, posušene se nikakor ne morejo kosati s sveže odtrganimi, nekaterih redkejših dišavnic na trgu ali v zelenjavnih trgovinah sploh ne poznajo, veliko ljudi pa se odloči za začimbne rastline zgolj zato, ker jih privlači njihov videz.

Vedno sem bila prepričana, da je sveži koriander eksotična in nedosegljiva začimba, o kateri lahko le sanjam. Žal so ti zeleni listi, rezkega vonja in sladko trpkega okusa, sestavni del marsikaterih jedi, predvsem tistih, ki izvirajo iz bolj oddaljenih krajev Sredozemlja, Bližnjega vzhoda in daljne Azije. Leta in leta sem tako brez obotavljanja dodajala jedem velike količine peteršilja in bila vedno znova razočarana, ker te niso imele niti malo skrivnostnega in tako mikavnega vonja ter okusa, kot ga ima hrana omenjenih dežel. In vendar je rešitev tako preprosta: koriander lahko pridelamo sami, ne da bi za to potrebovali vrt. Skoraj vsako dišavnico ali zelišče lahko gojimo v lončkih in prav koriander sodi med najmanj zahtevne. Semena, ki jih kupimo kot začimbo, posejemo tako kot peteršilj v dobro prst, postavimo na sončno okensko polico ali balkon, dobro zalivamo, gnojimo in kmalu se bomo  veselili pridelka.

Izbira rastlin

Izbiramo lahko med enoletnicami, ki jih sejemo vsako leto znova, lahko pa se spoprimemo tudi s trajnicami, ki v isti posodi uspevajo več let. Najbolj priljubljene in najbolj preizkušene so: drobnjak, peteršilj, bazilika, dobra misel, timijan, meta, melisa, šetraj, rožmarin, žajbelj, pehtran, kumina, koriander, komarček, luštrek, lovor in sivka. Še več veselja imamo s svojim vrtom v lončkih, če se podamo v neznano in preizkusimo svoje vrtnarske sposobnosti z gojenjem tistih rastlin, ki redko najdejo prostor na balkonu ali okenskih policah. To so pravi kolmež, ingver, planinski drobnjak, čemaž, gozdni koren, hren, arnika, pelin, vrtni klinček, rukvica, mirta, ginseng, kadulja in še bi lahko naštevali.

Skupaj, v eno posodo, lahko zasadimo različne vrste dišavnic in zelišč, vendar moramo ločiti rastline, katerih razraščanje je težko nadzorovati. Mete in navadnega vratiča nikoli ne posadimo skupaj, ker sta prevelika tekmeca. Sarah Garland v knjigi Zeliščni vrt (Založba CZNG, Ljubljana, 1985) svetuje združbo, pri kateri v sredino zasadimo lepo oblikovana visoka ali grmičasta zelišča, okoli njih nižja zelišča, zunanji rob pa zakrijemo z rastlinami visečih ali naslanjajočih se oblik.

Različne posode

Vsa zelišča in dišavnice se dobro počutijo ter lepo rastejo na balkonu ali okenski polici, v vsaki posodi ali cvetličnem lončku. Zelišča na naših okenskih policah največkrat propadejo, ker jih pretirano zalivamo in tako rekoč utopimo njihove korenine. Najmanj težav pri vzgoji zelišč imamo, če rastline posadimo v klasične, nepološčene lončke iz žgane gline. Ker voda lahko izhlapeva skozi porozne stene, je zelo malo možnosti, da bi korenine trpele zaradi prevelike količine vode. Rastline v plastičnih izdelkih, ki predvsem zaradi cene vse bolj in bolj izpodrivajo izjemno okrasne glinene lončke, je treba zalivati previdneje. Za vse posode, naj bodo plastične ali glinene, velja pravilo, da morajo imeti na dnu plast drenažnega nasutja in odprtino, skozi katero odteka odvečna voda, saj večina zelišč zahteva dobro, odcedno prst. Priskrbeti si moramo tudi podstavke.

Balkonske police se kar same ponujajo za lesena korita, ki jih lahko naredimo sami. Nadvse primerne so viseče košare, ki zapolnijo prostor in ustvarijo skrivnostno džungelsko vzdušje. Tudi posebne lonce za začimbe bi bilo škoda spregledati. Ti so ponavadi glineni, visoki od 20 do 45 cm in imajo ob straneh več lukenj. V odprtine potaknemo sadike ali semena. Še enkrat opomnimo, da rastline ne bodo uspevale brez urejene drenaže. Zato je najpreprosteje, če zelišča posadimo v cvetlični lonček, ki ima na dnu odprtino, in ga postavimo v izbrane okrasne posode.

Skrb za rastline

Vse lončnice, naj bodo to cvetlice, zelišča ali dišavnice, zahtevajo redno zalivanje. Pozabljivosti nam ne oprostijo, pretirane skrbi tudi ne. Nekatere imajo rade sončne lege, marsikatera se bolje počuti v senci ali polsenci.

S posrečenim izborom dišavnic lahko kuhinjo spremenimo v pravi rastlinjak, vendar ne smemo pozabiti, da rastline ne prenesejo prevelikih temperaturnih sprememb. Lončkov zato pozimi ne postavljamo v bližino štedilnika (ali radiatorja); premislimo tudi, ali je zračenje zadostno, saj rastline ne marajo zatohlih prostorov.

Posadimo jih v mešanico zemlje za lončnice, ki jo kupimo v vrtnariji ali cvetličarni, ter ji dodamo malo peska ali mivke. Redno gnojimo. Uporabimo mineralna ali organska gnojila, namenjena sobnim in balkonskim rastlinam. Z gnojenjem ne pretiravajmo.

Redno trganje listov in vejic koristi, ker spodbuja novo rast. Videz rastline je tako pod našim nadzorom in rast je kompaktnejša. Ne smemo pa rastline obtrgati do golega.

Rože & vrt II/7 (julij 2003)

Fotogalerija

Takšen je lahko videti naš zelenjavno-zeliščni balkonski vrt sredi poletja. Iz domačih zelišč pripravimo okusne zeliščne kise in druge pripravke, ki so lahko lepo darilo za prijatelje in znance.

Balkon, na katerem se razraščajo zelišča. Ta izdajajo, da je njegov lastnik velik ljubitelj sredozemske kuhinje (rožmarin, bazilika, timijan in dobra misel).

Zeliščni balkon lahko poleti spremenimo v majhno delavnico za pripravljanje zeliščnih dodatkov ali v podaljšek kuhinje, kjer bomo čistili, sekljali, rezali …

Solata namesto petunij? Zakaj pa ne! Uporabljene rastline zamenjamo z novimi sadikami. Vse poletje bomo lahko pobirali pridelek. Tudi zelišč nam ne bo zmanjkalo.

Izkoristimo lahko tudi stare okrušene družinske posode, ki jih nikakor ne moremo vreči v smeti. Včasih na bolšjem trgu ali v starinarnici naletimo na zanimive čajnike, jušnike ali keramične nočne posode, v katere postavimo cvetlične lončke in tako poživimo naš miniaturni vrt.

Komentarji (0)

RSS komentarji