Balkoni in terase
S sadjem obloženi balkoni | S sadjem obloženi balkoni |
|
|
|
| Besedilo: Mojca Sušnik Klemenčič, foto: Friedrich Strauss | |||
Obiski tržnice v septembru so kljub njenemu običajnemu vrvežu in pisani podobi drugačni. Vse prekriva oblak sladko-kislega vonja po svežem, zrelem sadju, ki nas naravnost sili, da zagrizemo v katerega izmed ponujenih plodov. Enak vonj nam napolni nosnice na deželi, ob obisku kmetije ali vaške gostilne, ki jo poznamo in katere podobe smo vajeni. Le da se tam običajnemu vonju zrelega sadja pridruži še vonj po svežem jabolčniku. Tudi če nismo nikoli pomislili, da bi sadjarili, nas v teh dneh prav gotovo popade želja, zagristi se v slastno, doma vzgojeno sadje. Čeprav smo brez vrta, le s teraso ali balkonom, želja po lastnem sadju ni neuresničljiva. Posadimo sadno drevje in jagodičje v posode, čebre in obešanke. Sadja resda ne bo toliko, kot če bi ga obirali v lastnem sadovnjaku, vendar ga bo dovolj, da se ga bomo nekajkrat najedli, iz njega pripravili slaščico ali z njim presenetili prijatelje. Si predstavljate, kako debelo bodo pogledali, ko jim boste ponudili skodelico doma vzgojenih malin? Za sajenje v cvetlične lonce ali korita je primerno skoraj vsako sadno drevje ali jagodičje. Jablane, hruške, češnje, breskve, ribez, kosmulje, jagode ali celo vinska trta bodo prav lepo uspevali na balkonih. Ko se odločamo za nakup, moramo izbrati sorte, ki bogato rodijo in niso preveč raščave. Cepljene morajo biti na nizko podlago (kutino). Najboljše so take sadike, ki so primerne za gojenje sadnih dreves v špalirju. Pri jablanah izberemo sorte, ki imajo eno samo pokončno rastoče deblo. Take so n. pr. sorte 'Ballerina', 'Polka', Bolero' in Flamenco'. Za koščičasto sadno drevje je bolj primerna vzgoja v obliki črke U. Takšne sadike imajo po dva vrhova. Ta oblika je lepa že sama po sebi, spomladi so cvetovi bolj vidni, jeseni pa enako velja za plodove. Grmički rdečega ribeza na vrtu hitro rastejo, zato si na balkonu raje omislimo sadike, ki so vzgojene na krošnjo. Grmiče ribeza po obiranju obrežemo. Enako velja za kosmulje. Pri jagodah izberimo sorte, ki rodijo vse leto. Najokusnejši so križanci gozdnih vrtnih jagod. Sadimo jih lahko v cvetlična korita, lonce ali obešanke, iz katerih se bodo ponujale našim očem. Vsako drugo leto jih moramo obnoviti oz. zasaditi na novo. Sadikam sadnega drevja vsako leto zamenjamo substrat. Ne smemo pozabiti na drenažo na dnu posode. Če hočemo imeti bogat pridelek, moramo drevesca redna zalivati in jih vsak teden pognojiti s tekočimi gnojili. Gnojimo do konca julija, da se lahko mladi les do zime utrdi. Spomladi, ko sadno drevje cveti, ga je najbolje opraševati ročno in si tako zagotoviti bogat pridelek v jeseni. Če je plodov na vejah preveč, jih moramo nekaj odstraniti, da se bodo ostali razvili v polne sadeže. Sredi novembra posode z drevesci postavimo ob steno balkona ali terase. Lonce in rastline v njih zaščitimo pred mrazom tako, da posode postavimo v vreče iz jute, vmesni prostor pa napolnimo z listjem. Za zaščito lahko uporabimo tudi stare volnene odeje ali izolacijski polst. Za lepši izgled vse skupaj prevežemo z rafijo ali trakovi različnih barv. Če je le mogoče, ogrodje grma ali drevesa zasenčimo pred zimskim soncem s steno iz bambusa ali trstičja. Vsekakor mora biti zaščita dovolj redka, da bo zrak prepuščala in bo lahko krožil okoli rastline.
Rože & vrt II/9 (september 2003)
Zaznamek
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||