• Increase font size
  • Decrease font size
  • Default font size

Roze in vrt

 
DOMOV arrow Balkoni in terase arrow Počitniški cilj: domači balkon
  
Počitniški cilj: domači balkon Natisni
 
Pošlji prijatelju
Besedilo: Mojca Sušnik Klemenčič, foto: Friedrich Strauss

Teaser
Zakaj bi iskali srečo kje daleč, če jo lahko najdemo za domačimi vrati?

Kolikokrat med letom si zjutraj, ko moramo vstati in se odpraviti v službo, pospremiti otroke v šolo ali oditi po opravkih, zaželimo, da nam ne bi bilo treba vstati iz tople postelje in bi lahko dan preživeli, kakor bi želeli, brez vsakršnih obveznosti in brez misli, koliko dela nas še čaka. Zaželimo si počitnice, ki bi bile drugačne od vseh prejšnjih in na katerih bi se zares odpočili, se sprostili in napolnili z novimi močmi.

Da bi to dosegli, nam ni treba obiskati daljnih, eksotičnih krajev niti oditi na morje, v toplice, gore ali na obisk k sorodnikom na deželo. Le kje so udobnejša postelja, okusnejša hrana in prijatelji v bližini kot doma? Zakaj bi iskali srečo kje daleč, če jo lahko najdemo za domačimi vrati? Poln hladilnik, dobre knjige, krema za sončenje, dišeče kopeli, cvetoč balkon ali terasa včasih naredijo čudeže. In seveda veliko dobre volje, smeha in pozaba službe, sporov in zamer. Sploh vsega, kar bi nam lahko skalilo mir v duši in srcu. Razen morda malce romantike. Ta je na počitnicah skoraj obvezna.

 

pocitniski_cilj.jpg

Pozibavanje v viseči mreži, žuborenje vode, cvetoče rastline močnih barv, palma in sonce, ki je enako povsod in za vse, nas bodo popeljali v prijetno počitnikovanje.

Kane (Canna indica), petunija (Petunia hyb.), krilata tunbergija ali črnooka suzana (Thunbergia alata), pelargonija (Pelargonium hyb.), verbena (Verbena hyb.) in palma vašingtonija (Washingtonia filifera).

 

 

 

     

 

 

 

pocitniski_cilj1.jpg

Če obožujemo morje, pa ga zaradi različnih razlogov letos ne bomo obiskali ali pa se nam zdijo počitnice prekratke, si morsko idilo ustvarimo kar na domačem balkonu. Modra in bela sta prav gotovo barvi, ki najbolje pričarata ozračje morja in nas najhitreje zapeljeta v sanjarjenje o njem. Polno pa bosta zaživeli šele, ko jima bomo dodali nekaj morskih drobnarij.

Petunija (Petunia hyb.), lobelija (Lobelia erinus), grmasta marjeta (Argyranthemum frutescens), visoki ostrožnik (Delphinum elatum 'White'), pisanolistna meta (Mentha x gracilis 'Variegata').

  

   

 

 

 

 

Vsi, ki nam je všeč pridih podeželja, si počitnice privoščimo na balkonu, ki ga z nekaj domiselnimi dodatki spremenimo v pravi podeželski gartelc, ne da bi morali zato balkon obrniti na glavo. Na balkonsko ograjo obesimo nekaj glinenih cvetličnih lončkov, mizo pregrnimo s karirastim prtom in nanjo postavimo preprost šopek. Tudi zalivalke, vedra in vedrice, izdelane iz pocinkane pločevine, bodo prispevale k podeželskemu videzu. Cvetje v koritih in cvetličnih lončkih naj bo čim bolj preprosto, na primer kapucinke in žametnice. 

pocitniski_cilj5.jpg

V poletnih mesecih moramo balkonske rastline redno dognojevati, saj je prsti v cvetličnih lončkih malo, bujno cvetje pa zahteva obilo hranil, ki jih korenine lahko črpajo samo iz zemlje, ki je v lončkih. Tudi če smo jih spomladi posadili v substrat, pripravljen prav zanje, so iz njega do zdaj že izčrpale precej hranil, zato je bolje, če jih redno dognojujemo še s tekočimi gnojili, namenjenimi cvetočim balkonskim rastlinam.

Po dežju moramo vselej pregledati podstavke pod cvetličnimi lončki, če morda v njih ne zastaja voda. Vodo odlijemo, kajti tako kot pomanjkanje tudi preveč vode rastlinam škoduje.

Zaradi kislega, vlažnega vremena so rastline veliko bolj izpostavljene plesnim in drugim boleznim, zato jih moramo redno pregledovati in že ob najmanjših znakih bolezni ukrepati.

Nikakor ne smemo pozabiti na sobne rastline. Zaradi velikega števila oblačnih dni so še toliko bolj občutljive na močno sonce, ki ob jasnih dneh posveti v stanovanja. Takrat je najbolje, če jih umaknemo od oken proti notranjosti ali pa prostor zasenčimo z navojnicami ali gostejšimi zavesami.

Če se zemlja v cvetličnem lončku popolnoma izsuši, ne tratimo časa z običajnim zalivanjem. Voda bo le stekla skozi lonček, rastlina pa bo še naprej žejna. V takem primeru si pripravimo večje vedro ali kad, jo napolnimo z mlačno vodo in izsušeno rastlino, skupaj s cvetličnim lončkom, potopimo v pripravljeno vodo tako, da bo ta popolnoma prekrila posodo, v kateri raste rastlina. Pustimo, da se zemlja dodobra napije vode, da se posajena rastlina postavi pokonci in da listi znova postanejo čvrsti. Rastlino že naslednji dan pričnimo redno zalivati.

 
12°/21°
Sre
jugozahodni veter, 2m/s
14°/20°
Čet
zahodni veter, 2m/s
12°/21°
Pet
severovzhodni veter, 4m/s
Vir: ARSO