Roze in vrt

Rastline, ki ljubijo vroča poletja, ne potrebujejo kdo ve koliko nege in tudi zalivanja ne.

Kolikor cvetja, toliko skrbi, bi lahko rekli tisti, ki se odpravljajo na zaslužene počitnice. Bile naj bi brezskrbne, vendar jim bodo misli vse dni uhajale domov k dragim rastlinam in skrbelo jih bo za nje.

Komurkoli že smo zaupali svoje cvetje, dvom vedno ostane, saj tako kot sami zanje ne more skrbeti nihče. Takrat postanemo kar malo zavistni tistim, ki jim na balkonih res ne cveti tisoče cvetov. Svoje ljubljenke imajo prav tako radi kot vsi drugi, le manj dela imajo z njimi. Pišem o tistih, ki so si svoje cvetlične lonce in korita zasadili s sočnicami, kaktejami, materinimi dušicami, travami in sivkami, torej rastlinami, ki ljubijo vroča poletja, zato ne potrebujejo kdo ve koliko nege in tudi zalivanja ne.

Terase ali balkoni, okenske police ali celo strešica pod oknom se spremenijo v vrtiče, če jih pravilno zasadimo. Tako zasajena cvetlična korita so zanimiva kot vsak drug cvetoč balkon, ki se šibi pod težo cvetja. Koliko različnih oblik listov, razraščenosti rastlin, stebel in celo cvetov, ki so redki, vendar zato toliko dragocenejši, se ponuja našim očem! Lastniki takih vrtov si oddih lahko privoščijo brez skrbi, da se bodo njihove rastline posušile, ovenele ali propadle.

Ker vemo, da je med vami kar nekaj ljubiteljev takih rastlin, vam ponujamo nekaj predlogov. Morda se bosta za njih odločila tudi kakšna bralka ali bralec, ki jima do sedaj take rastline niso veliko pomenile. Morda jima bo to nov izziv za ureditev terase ali balkona, morda dopolnitev cvetočih korit, ki jih že imata.

Rastline, primerne za take zasaditve, so: materine dušice vseh vrst, dišeče kamilice, sivke, žajblji, razni pelini, smilji, nizke homulice, nageljčki, netreski, sočnice, juke, razne trave in kakteje. Naštete rastline so doma v vročih, suhih krajih, zato jim žgoče sonce ne more do živega.

Ker večina kaktej izvira z območij, kjer ni apnenca (razen redkih izjem), jih sadimo v mešanico ene tretjine puste prsti, najbolje njivske ali krtine, imenovane jarušinka, ene tretjine listavke, nabrane pod pravimi kostanji in hrasti, in ene tretjine kremenčevega peska. Lahko dodamo tudi glinopor. Za preostale rastline velja, da namesto kremenčevega dodamo apnenčasti pesek. Na vrhu lončka naj bo pesek, da preprečimo gnitje.

Rastline dognojujemo s tekočimi gnojili, razen kaktej, za katere se dobijo posebna gnojila. Rastline dognojujemo samo poleti. Če so posajene v dovolj globokem loncu, jih poleti ni treba pogosto zalivati. Občutljive so le majhne rastline, ki se še niso dovolj razrasle. Rastline, ki niso prezimno trdne, prezimimo na temperaturi do plus dve stopinji Celzija. Pozimi jih zalivamo malo ali sploh ne. Kakteje rade napadejo koreninske uši, zato moramo lončke večkrat pregledovati. Cvetlični lončki, v katerih rastejo prezimno trdne rastline, lahko ostanejo pozimi zunaj. Najbolje je, če jih postavimo v zavetrni del balkona, kjer jih zaščitimo s slamo, listjem  ali smrečjem.

Fotogalerija

Na tako balkonsko ograjo se ne moremo naslanjati, lahko pa ob njej sedimo in uživamo ob opazovanju rastlin.

Morsko zasajena kombinacija, v kateri so rastline, ki zimo preživijo tudi v celinski Sloveniji. Posajene so različne trave in sivke: sinje zelena bilnica (Festuca glauca), navadni elimus (Elymus arenaius) in sivke (Lavandula angustifolia, L. dentata).

Včasih je namesto cvetličnega lončka dovolj star strešnik.

Zasaditev, ki je primerna za obmorske kraje, saj rastline v celinski Sloveniji na prostem ne prezimijo: nemški rožmarin (Santolina), novozelandski lan (Phormium tena), bilnica (Festuca glauca).

Bodimo domiselni in si sočnice namesto v cvetlične lončke posadimo v večje školjke ali polžje hišice, ki smo jih prinesli z morja kot spomin na daljna morska prostranstva.

Lončki, ki ji uporabimo, so lahko zelo majhni in ne potrebujejo dosti prostora.

Komentarji (0)

RSS komentarji