Roze in vrt

Potopljenim v modrino, varno skritim v senci modrih slapov, ki nas obdajajo, bo veliko manj vroče, lažje bomo pričakali počitnice ali pa nam bo zasaditev tako všeč, da bomo ostali kar doma.

Če bi hoteli poletje opisati samo z barvami, bi večina izmed nas prav gotovo izbrala modro in rumeno. Celo dve modri in rumeno. Tako kot otroci na svojih risbicah poletje upodabljajo vedno enako, si ga največkrat predstavljamo tudi mi, ko odrastemo, in nas predstava o idealnem poletju spremlja vse življenje: modro nebo, ki se pne nad modrino morja, jezera ali reke, nad njim pa rumeno sonce, ki sije in nas boža s svojimi žarki. Ali morda temno modro poletno nebo, posuto z bleščicami zvezd, z bledo rumeno luno, pripeto na svoj plašč.

Naj se modrina neba prelije tudi na naš balkon in naj nas v vročini poletnega popoldneva ohladi vsaj pogled skozi okno, če že ne moremo skočiti v pravo, osvežujoče morje ali reko. Vsi, ki vam je modra barva še posebej ljuba, imate svoje balkone tako ali tako najbrž že zasajene v modrem. Za vse druge pa naj bo to izziv in morda nam bo zasaditev tako všeč, da jo bomo ponovili tudi prihodnje leto.

Ker je modro cvetočih rastlin, primernih za sajenje v cvetlična korita in lončke, veliko, z izbiro ne bomo imeli težav. Ker so zasaditve s samo eno vrsto cvetja dolgočasne, izkoristimo vso razkošno paleto barvnih odtenkov, ki se skrivajo pod imenom – modra. Tudi različne oblike cvetov in listov, velikost in oblika razrasti posameznih rastlin bodo, vsaka po svoje, veliko prispevale h končni podobi. Modrino lahko dopolnimo s skoraj vsemi barvami, na primer: belo, rožnato, rdečo, rumeno, oranžno in vijoličasto. Tudi različni odtenki zelene ne bodo pokvarili celostnega vtisa. K cvetovom modre barve se čudovito podajo rastline s srebrnimi listi, ki sicer sploh ne cvetijo, vendar zasaditev naredijo lahkotnejšo, elegantnejšo in še poudarijo modrino cvetov. 

Pri načrtovanju modro cvetočih zasaditev se moramo, skoraj obvezno, izogniti rastlinam s pisanim listjem ali preveč pisanimi cvetovi. Takšne pisane zasaditve so namreč videti nekako neurejene, znesene skupaj in učinkujejo nervozno in razdrobljeno.

Modra je barva, ki prostor oddalji, mu da globino, zato jo na majhnih vrtovih uporabljamo tako, da modro cvetoče rastline sadimo na kraje, ki bi jih radi optično povečali in oddaljili. Ker so tudi naši balkoni majhni, so torej prav modro cvetoče rastline tiste, ki jih potrebujemo. Deloma zato, da jih vsaj na videz povečamo, deloma zato, da se tudi v oblačnem vremenu ne odpovemo koščku jasne modrine, malo pa zato, da nas v poletni vročini ohladi že pogled na modro cvetje, in malce zato, da bomo, morda, tudi malo bolj modri.

Še eno lastnost ima modra barva cvetov in škoda bi jo bilo prezreti. Ko se dan prične prevešati v večer, cvetovi modre barve in vseh njenih odtenkov dobesedno zažarijo na poseben način. Barva zasije, in medtem ko drugače obarvano cvetje ugaša, modrino vidimo še dolgo v mrak, vse dokler se popolnoma ne znoči.

Zasaditev A

Lobelija (Lobelia erinus)
Žametnice, drobnocvetne (Tagetes hyb.)
Sanvitalija (Sanvitalia speciosa 'Aztekengold')
Nemesija (Nemesia frutescens)

Zasaditev B

Petunija, surfinija (Petunia hyb.)
Kadulja (Salvia farinacea)
Petunija (Petunia hyb.)
Nierembergia

Kurja češnjica (Anagallis monelli)

Sprva lepa rastlina pozneje postane pretegnjena in cveti le na koncu poganjkov, zato je idealna za sajenje med rastline v cvetlična korita. V višino zraste do 40 cm, pozneje se ji poganjki prevesijo in olesenijo. Cvetovi so veliki od 2 do 2,5 cm, močno modri, z rožnato sredino in rumenimi prašniki ter se zvečer zaprejo. Najbolj poznani sorti sta 'Gentian Blue' in 'Sky Lover'). Kurjo češnjico sadimo na svetla rastišča, vendar ne na močno sonce. Zalivamo in dognojujemo redno. Zemlja v koritu ali lončku se ne sme nikoli popolnoma izsušiti.

Modra ali avstralska marjetka (Brachycome multifida)

Čeprav je trajnica, jo gojimo kot enoletnico za zasajanje korit, obešank in cvetličnih lončkov. V višino zraste do 20 cm in se v hitri rasti prevesi do 50 cm. Dobro raste tako na soncu kot v rahli senci. Svoje ime je dobila po cvetovih, podobnih marjeticam, velikih 2 cm, ki se po cvetenju z rastline čistijo sami. Sadimo v enake zemeljske mešanice kot petunije, redno zalivamo in dognojujemo. Če gnojila, s katerimi gnojimo modre marjete, ne vsebujejo dovolj železa, jim ga moramo dodajati, saj sicer postane njihovo listje bledo, klorotično in sčasoma rastlina lahko celo propade.

Viseči slak (Convolvolus sabatius 'Blaue Mauritius')

Je trajnica, ki jo lahko prezimimo v prostoru, v katerem temperatura ne sme pasti pod 6 stopinj Celzija. Preden jo odnesemo v prezimovališče, ji skrajšamo poganjke. Viseči slak ljubi sonce, zato mu zagotovimo sončno rastišče. Zraste do 20 cm v višino, preveša pa se do enega metra. Cvetovi so podobni cvetovom navadnega slaka, le da so manjši in nebesno modri. V oblačnem vremenu in ponoči so cvetovi zaprti. Po cvetenju sami odpadejo. Redno ga moramo zalivati in dognojevati.
Ker nima nasilne rasti, ga lahko sadimo med druge rastline, tudi na grede. Zaradi prevešavosti je dobrodošla rastlina za zasajanje obešank.

Lobelija (Lobelia erinus)

Ko zacveti, je polna majhnih cvetov v beli, rožnati ali v odtenkih modre barve. Dobro raste na soncu in v rahli senci. Zraste 15 cm visoko, nato pa se ji rast prevesi, zato jo sadimo tako v cvetlična korita kot v lonce in obešanke. Lahko pa jo privezujemo na pokončno oporo, ob kateri bo prav tako lepo cvetela. Zalivamo redno in dognojujemo. Če hočemo imeti cvetočo rastlino, se zemlja okoli korenin ne sme nikoli izsušiti. Veter je ne moti. Sadike lobelije najprej bujno cvetijo, nato pa se jim cvetovi razredčijo in takrat rastline obrežemo. Odgnale bodo nove poganjke, se obrasle in znova bogato zacvetele.

Torenija, križanci (Torenia hybr.)

Sadimo jo lahko na sončno ali polsenčno lego. Zraste do 30 cm visoko, nato se prevesi. Novejši križanci imajo bleščeče liste in od 3 do 4 cm velike cvetove v modrih in modro vijoličastih odtenkih. Bolje je, če jo sadimo v zavetrno rastišče, varno pred močnim opoldanskim soncem. Primerna je tako za sajenje v obešanke in cvetlična korita kot za sajenje na vrtove, na grede. Zalivamo dobro in ne po listih. Dognojevati moramo redno in veliko, saj rastlina bujno raste. Za sajenje lahko uporabimo enak substrat kot za sajenje petunij. Ob pomanjkanju železa se na listih pojavi listna bledica, kloroza, zato moramo zanje izbrati gnojilo z veliko železa ali pa ga dodajati posebej.