Roze in vrt

Če bomo za cvetoče spomladanske čebulnice lepo skrbeli, bomo med njimi lahko natrgali dovolj cvetja za šopek, kot bi ga nabrali na svojem vrtu. (narcise, hijacinte, šebenik)

Marca so dnevi daljši in sončni žarki že dovolj topli, da v življenje prebudijo množico drobnih spomladanskih cvetlic, ki se v naravi in na vrtu nekako izgubijo med listjem ali na goli, rjavi prsti. Da jih opazimo, morajo biti posajene v zajetnem številu.

Drugače je videti na balkonu, kjer je vse majhno, uokvirjeno, zato še tako droben cvet pride do večje veljave. Zakaj bi čakali, da bodo minili ledeni možje in bi si balkon s cvetjem polepšali šele takrat? Izbor rastlin za zasaditve balkonov ni nič manj lep in raznolik kot za zasaditve na vrtu. Vse preradi se vdamo v usodo, rekoč: »To se ne da, to ne bo šlo.«

Poskusimo razmišljati drugače. Balkon si zamislimo kot majhen vrt, na katerem lahko raste vse, kar bi si privoščili, če bi imeli tisti pravi, »veliki« vrt. Še več, »svoj svet« s pogledom zaobjamemo naenkrat, bližje smo svojim rastlinam in lažje jih opazujemo. Mimoidočim ne bo treba kukati čez ograjo, da bi se prepričali o naši zaresni vrtnarski zagnanosti.

Če imamo na balkonu posajeno zimzeleno drevnino, ki smo jo pozno jeseni zaščitili, je čas, da zaščito odstranimo. Ne zavrzimo je v celoti! Prihranimo si jo za zaščito rastlin pred premočnimi marčevskimi sončnimi žarki. Drevnino zalijemo in odstranimo polomljene ter posušene veje.

Če smo jeseni mislili na prihajajočo pomlad in smo v cvetlične lončke posadili spomladanske čebulnice, se nam bo marca trud poplačal s prvimi cvetovi. Rastline pustimo v plastičnih lončkih, ki jih postavimo v okrasne posode ali jih posadimo s celo koreninsko grudo ob vznožje stalno rastočih rastlin. Maja te lončke umaknemo in na njihovo mesto posadimo cvetlice, ki nam bodo lepšale poletne dni.

Ne bodimo neučakani! Nič nam ne pomaga, če si poletnih cvetov želimo čim prej, jih nakupimo, potem pa jih ne moremo postaviti na želeno mesto. Četudi jih bomo postavili nekam ob okno, bodo rastline s časom postale »pretegnjene«, saj ljubijo sonce in zrak, ki mora krožiti okoli njih. Pustimo jih raje v vrtnarijah, kjer bodo zanje skrbeli, dokler ne bo pravi čas, da jih postavimo na plano. Seveda  jih lahko rezerviramo že prej in jih pridemo iskat, ko mine nevarnost nizkih nočnih temperatur. Prihranili si bomo trud, skrbi in denar.

Marca se začnejo odpirati cvetovi v večje posode posajenih grmičev: japonske kutine, forzicije, šmarne hrušice, vrbic, gololistnega jasmina in miniaturnih okrasnih češenj. Ker vseh grmovnic ne moremo imeti posajenih, si izberemo eno ali dve, v nekaj večjih loncev pa postavimo vedra ali velike kozarce za vlaganje in v njih menjujemo cvetoče veje okrasnih grmovnic. Zunaj, na hladnem zraku, bodo cvetele veliko dlje kot v stanovanju, mi pa bomo imeli pisan, cvetoč balkon. Tudi sadno drevje, cepljeno na nižje podlage, zlagoma odpira svoje popke.

Spomladi cvetoče čebulnice na balkonu zacvetijo sočasno kot na vrtu (žafrani, narcise, tulipani, mrežaste perunike, hijacinte, ozimki itd.). Izmed trajnic izberemo in posadimo bergenije (njihovo listje je lepo vse leto), jegliče, različne telohe, šebenik, prekrovne rastline (repnjak, plamenke). Od dvoletnic sadimo mačehe, spominčice in marjetice. Ko odcvetijo, jih zavržemo, ker naslednje leto ne bodo več cvetele.

Če med vse to cvetje postavimo stol in mizico, si privoščimo skodelico čaja ali kave, in obraz nastavimo sončnim žarkom, bomo začutili, da je pomlad že tu.

Še nekaj nasvetov

Spomladanskim čebulnicam po cvetenju odstranimo cvetove. Pustimo jim le listje in jih, če imamo možnost, posadimo na vrt, kjer si bodo nabrale dovolj moči za prihodnjo pomlad. Pri tem pazimo, da obdržimo zemljo ob koreninah. Če nimamo vrta, lončke s čebulnicami postavimo v kot balkona, jih dognojujemo s tekočimi gnojili ali jim dodamo kompost. Po potrebi jih redno zalivamo. Postavimo jih v polsenco, nikakor pa ne v popolno senco ali celo v klet.

Za spomladi cvetoče rastline se ne smemo bati, četudi marca temperatura pade na okoli minus 3 stopinje Celzija. Rastlinam to ne bo škodovalo. Nevarno postane le, če tako nizke temperature vztrajajo čez dan in se obdržijo več kot dva ali tri dni. Takrat moramo rastline zaščititi s smrečjem ali z vrteksom.

Če imamo večji balkon ali teraso, lahko na zavetrni zid ali večji grm obesimo ptičjo valilnico. Prav gotovo bomo dobili podnajemnika!

Rože & vrt, II/3 (marec 2003)

Fotogalerija

Rdeče in modro – taka zasaditev polepša še tako ozko okensko polico.

Na balkonu lahko posadimo pravo majhno drevo. Za balkonske zasaditve so najprimernejša drevesa, cepljena na miniaturne podlage. Ena takih je tudi breskev (Prunus persica), ob vznožju katere se razprostira preproga spominčic, mačeh in spomladi cvetočih čebulnic.

Ob zidni strani balkona, ki jo dodatno ščiti pušpanova živica, uredimo cvetoč kotiček, ki bo zacvetel veliko prej kot na vrtu. Izpostavljeno ograjo balkona pustimo v tem mesecu še prazno. (forzicija, pisanolistni bršljan, tulipani, narcise, hrušice, spominčice)

Medtem ko bodo primorski balkoni že polni cvetja, bo v krajih z obilico snega drugače. (gololistni jasmin, telohi, žafrani)

Komentarji (0)

RSS komentarji