Balkoni in terase
Tematsko urejeni balkoni
Zimska pravljica | Zimska pravljica |
|
|
|
| Besedilo: Mojca Sušnik Klemenčič, foto: Friedrich Strauss | ||||
Balkoni so tisti, ki jih pri krašenju domov v predprazničnem času najbolj zanemarjamo. Pospravimo jih, nanje postavimo jelko, jo morda okrasimo z lučkami ali pa v izpraznjena korita zataknemo nekaj smrekovih vejic. In to je vse. Seveda imamo pri roki izgovor: Saj je mraz in na balkonu se nihče ne zadržuje. Vendar so tudi balkoni del celostne podobe zgradbe in nadaljevanje prostora, kjer bivamo. Kot smo poleti ponosni na slapove cvetja, ki se vijejo z balkonov, tako skušajmo tudi pozimi nadeti hiši novo, praznično podobo. Pogled od zunaj bo prijaznejši, če se bo prostor nadaljeval v okrašen, pravljični kotiček. Prepričani smo, da so praznične krasitve drage. Le zakaj bi zapravljali denar za nekaj, kar je minljivo in še ne vidi se dovolj. Kar seveda ni povsem res. Trgovine nam ponujajo množico vsakovrstnih okraskov, ki so pogosto precenjeni. Zapravili bi malo bogastvo, če bi hoteli nakupiti vse. Dokupimo lahko le nekaj malega in to vpletemo v doma izdelano okrasje ter tako dopolnimo prvotno zamisel. Zadošča, da nakupimo nekaj okrasnih trakov, morda eno ali dve stari stekleni vrtni krogli (včasih se jih da kupiti na bolšjem trgu), trakove rafije, kakšno svečo in okraske, izdelane iz lesa. Potrebujemo še nekaj slame, iz kleti privlečemo stare svetilke. Okrasimo drevesa, ki nam že rastejo na balkonu, ali pa si omislimo iglavec, ki ga bomo pozneje posadili na vrt ali nazaj v gozd. Sami spletemo venčke in girlande.
Narezani in posušeni koščki pomaranč nam v predprazničnem času vedno pridejo prav. Iz slame ali suhe trave z malo spretnosti oblikujemo ptice, jelene, pujse ali drugo okrasje.
Okraske si lahko ob pomoči otrok, vnučkov ali prijateljev naredimo sami. Zimski večeri so dolgi in televizijski program dostikrat dolgočasen. Zakaj ne bi sedli skupaj, se dogovorili o krasitvi, izmenjali zamisli o praznovanju in ob tem pripravili poceni, doma izdelano okrasje? Taki večeri se lahko razvijejo v prav zabavna druženja, morda v pogovorih rešimo celo kakšno družinsko težavo. Skupaj smo, čutimo medsebojno povezanost in skupaj ustvarjamo nekaj lepega, na kar bomo ponosni, ko se bomo z ulice zazrli na svoj balkon ali okensko polico. Začutili bomo, da je za njim naš dom – tisto toplo zavetje, ki ga vsi tako potrebujemo. Ne bomo ga občudovali samo mi. Tudi drugim se bo ustavil korak, saj ni lepšega kot se zvečer, ko naletava sneg, sprehoditi do konca ulice, ko nam zvok korakov duši puhast sneg in se nam snežinke lepijo na nos. Videli bomo okrašena okna in balkone ter vedeli, da za njimi živijo srečni ljudje, ki uživajo v lepoti in jo znajo ceniti.
Rože & vrt I/10 (december 2002)
Zaznamek
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
||||