Roze in vrt

Navadni gabez

Rodovno ime Symphytum izvira iz grške besede »symphyein«, ki pomeni skupaj zrasti. Ta naziv nakazuje, da so v davni preteklosti gabez uporabljali pri zdravljenju kostnih zlomov.

Pri nas so znane tri vrste gabeza (navadni, gomoljasti in čebulasti), a kot plevelna nadloga prednjači predvsem navadni gabez (S. officinale). Na vrtovih so dobrodošle okrasnice tudi nekatere izmed tujerodnih vrst gabeza, ki se razlikujejo od navadnega po drugače obarvanih cvetovih (npr. belih ali modrih) in se precej manj nasilno razraščajo.

Rastlina zraste do meter visoko, listi so spodaj suličasti do ovalni, proti vrhu stebla pa vse manjši in ožji; izraščajo tako, da na steblu tvorijo krilat rob. Cevasto zvonasti cvetovi so svetlo do temno vijoličaste barve, v njih se v nekaj tednih razvijejo drobna črna semena, ki jih mravlje raznašajo po okolici in tako še pripomorejo k hitrejšemu razširjanju gabeza.

Za navadni gabez velja, da se ga z vrta le težko rešimo zaradi neverjetno globokih korenin. Te se s časom razrastejo globoko in le redki vrtnarji premorejo dovolj vztrajnosti, da jim znajo priti do dna. Prav s pripravki iz korenin so nekoč zdravili zlome. Navadni gabez si najraje izbere rodovitno in vlažnejše rastišče; tako ga pogosto najdemo na vlažnih travnikih, na robovih obdelanega sveta in seveda v tistih kotih vrta, ki smo jih zanemarili. Na splošno velja, da ni posebno izbirčen glede kraja, kjer se ukorenini.

Seveda pa nam gabez na vrtu lahko tudi koristi, čeprav ga zato še ni nujno nanj saditi. V okolici naberemo gabezove liste in jih uporabimo kot zastirko. Iz večjih količin svežih listov pripravimo gnojilno prevrelko (v kateri lahko gabez kombiniramo z listi velike koprive), z veliko vsebnostjo dušika in kalija. Pri tem se moramo sprijazniti z močnim smradom, ki ga oddaja prevrelka med vretjem, zato posodo z namočenim gabezom postavimo v odmaknjen vrtni konec. S to prevrelko spodbujamo rast tistih kultur, ki imajo veliko listov, prav tako pa lahko z njo odganjamo škodljive žuželke, le da ji pred škropljenjem dodamo malce tekočega mila za boljši oprijem površin rastlin, ki jih nameravamo škropiti. (Seveda prevrelko pred tem precedimo.)

Ko gabez cveti, ga radi obiskujejo čmrlji, saj ponuja bogato bero medu. Korenine se pri izkopavanju zelo rade lomijo, saj so nadvse krhke. Če se moramo na vrtu spopasti z razraslim šopom gabeza, bo najboljše orožje ostra lopata. Najprej odstranimo nadzemni del rastline, ki spada (z izjemo semen) na kompostni kup. Potem pa kopljimo tako globoko, dokler bomo zasledili kak delček korenin, ki jih prepoznamo po črni skorji. Korenine zavrzimo v smeti in naslednje mesece budno opazujmo mesto spopada, če se ne bo vendar pojavil kak nov poganjek. Tega takoj odstranimo.

Gabez lahko učinkovito uničimo tudi z močnim odmerkom herbicida, a to bi priporočali le tam, kjer prsti ne bomo več uporabljali za gojenje užitnih ali okrasnih rastlin.

Navadni gabez (Symphytum officinale)

RAZŠIRJENOST: Vlažni in mokri travniki, območja ob vodah, poteh, močvirnati travniki, pašniki in grmišča.
RASTIŠČE: Prijajo mu rodovitna, prodnatopeščena ali povsem ilovnata in glinena rastišča.
VLAGA: Prijajo mu vlažna do mokra rastišča.
PH: 6, 7, 8
SVETLOBA: Je sončna do polsenčna vrsta.
CVETI: od maja do avgusta

Gomoljasti gabez (Symphytum tuberosum)

RAZŠIRJENOST: Po vsej Sloveniji v mešanih in listnatih (predvsem bukovih) gozdovih, ob gozdnih robovih in grmiščih ter ob bregovih rek in potokov ali ob izvirih.
RASTIŠČE: Rastlini prijajo rodovitna, globoka, ilovnata ali glinena tla.
VLAGA: Prijajo mu sveža do zmerno vlažna rastišča.
PH: 6, 7, 8
SVETLOBA: Je polsenčna do senčna vrsta.
TEMPERATURA: Najprimernejša so hladnejša rastišča.
CVETI: od aprila do junija

Opisa sta objavljena v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč založbe Didakta.

Poznate domače ime rastlin? Vabimo vas, da ga zapišete v komentarjih. 

Komentarji (0)

RSS komentarji