Roze in vrt

Posadimo še zadnje rastline in preverimo, ali so sadike, ki smo jih posadili prej, močne in zdrave.

Maja na vrtu že vse cveti in zeleni, to pa seveda pomeni poleg lepih trenutkov tudi veliko dela, če hočemo, da bo vrt urejen. S toplimi dnevi vrt zopet postaja vse bolj bivalni prostor, kjer se odvija naš delovni dan, povezan z rastlinami.

Maja na vrt sadimo še zadnje, občutljivejše rastline. Ker se včasih okrog prvega maja močno ohladi, s presajanjem raje še malo počakajmo. Če pa smo rastline posadili že aprila, zdaj samo preverjajmo, kje kaj manjka, ali nam katere od rastlin niso obžrli polži in ali je katera propadla zaradi morebitnih nizkih jutranjih temperatur. Vse poškodovane sadike čim prej nadomestimo z rastlinami, ki smo jih za rezervo še pustili v topli gredi.

Če tople grede poleti ne uporabljamo, lahko sredi maja, ko v večjem nižinskem delu Slovenije mine nevarnost pozeb, odstranimo stekla, polivinil ali plošče leksan, rastline, ki so v njih še ostale, nekoliko razredčimo in pustimo samo najlepše primerke. Ker bodo rastline rasle zelo na gosto, nam poleti praktično ne bo treba pleti, imeli pa bomo pisano gredo. Poskusimo s pisanimi enoletnicami. Vse poletje nam ne bo zmanjkalo različnega cvetja za šopke, pa vendar bomo še vedno imeli pisano, cvetočo gredo.

Grede, na katere smo že prejšnji mesec posadili ali sejali enoletnice in dvoletnice, v tem času še posebej potrebujejo našo nego. Zaradi nekajletne zgodnje suše jih moramo dognojevati z organskimi gnojili, ki bodo v suši izboljšala zgornjo, humusno plast prsti. Če bo dovolj dežja, lahko uporabimo tudi mineralna gnojila, vendar ne tistih mešanic, v katerih prevladuje dušik, ker bodo po njih rastline le divje rasle, cvetenje pa bo bolj slabo. Mineralna gnojila potresemo pred dežjem, da se čim hitreje sperejo v zemljo. Ne potresajmo jih po listih rastlin, ker jih bodo ožgala.

Okopavanje in pletje je za večino rastlin prav tako potrebno kot dognojevanje. Po vsakem rahljanju zemlje rastline bolje rastejo. Okopavanje je še posebej pomembno takrat, kadar je več dežja, ki zemljo zbije. Nekaj podobnega se zgodi tudi v suši, ko se zemlja zbije zaradi zalivanja. To ne pomeni, da moramo vsakokrat vse rastline natančno okopati in pobrati ves plevel. Če nimamo časa, zadošča že, da z roglji motike ali s trirogljem na hitro razrahljamo zemljo med rastlinami, ob tem še izpulimo velike plevele in rastline bodo prav dobro uspevale. Vrt je lep, če je celoten na grobo poplet. Dostikrat je celo lepši, kot če je na enem delu nadvse natančno obdelan, na drugem pa ves zaraščen s plevelom.

Rastline tudi same, s svojo rastjo, onemogočajo rast plevelov. Če hočemo njihovo rast še bolj omejiti, povečamo prekrovnost rastlin. Kadar pogledamo proti gredi, na njej naj ne bi videli zemlje, ampak samo listje rastlin, ki prekriva gredo. Seveda tudi na takšni gredi prikuka na plan kakšen plevel, vendar ga je veliko manj in je slabotnejši. Greda z veliko gole zemlje pomeni odprto površino, ki jo pleveli hitro izkoristijo.

Tudi zelenjavni vrt nam je lahko v okras. O tem razmišljamo že sedaj, ko nanj sadimo in presajamo še zadnje rastline spomladanske izbire. Različne kapusnice presadimo na stalen prostor, razsajamo solate. Paradižnike, jajčevce, paprike, pa tudi buče in koruzo lahko že sadimo na prosto. Če vse te rastline posadimo z malce estetskega čuta, bodo grede lahko prava poživitev vrta in zelenjavni vrt ne bo zaostajal za cvetličnim. Solate različnih oblik in barv, zasajene v različne vzorce, zelišča in dišavnice, ki s svojo raznobarvnostjo in obliko listov dajejo vrtu barvitost, popestrijo naš pridelovalni vrt. Danes je že pri vsaki vrsti mnogo sort, ki so poleg uporabe namenjene še za okras. Tudi plodovi rastlin so lahko pravi okras, najprej vrta, potem pa še krožnika.

Pregosto posajene rastline ne dajo ustreznega pridelka, čeprav tudi za zelenjavni vrt velja pravilo, naj se ne vidi preveč gole zemlje. Zato zastirajmo tudi zemljo okoli korenin zelenjave. Če pri sejanju nismo skoparili s semenom, moramo sedaj rastline neusmiljeno redčiti, če hočemo, da bodo čvrste in jih vročina in suša ne bosta dodatno prizadeli.

Ne pozabimo na grmovnice. Maja jih pričnejo napadati različni škodljivci. Pojavljajo se uši na vrtnicah, listne zavijalke. Vrtnice so sicer zelo trdožive, če pa hočemo imeti lepe rastline, začnimo škodljivce odstranjevati takoj, da se ne razmnožijo preveč. Na začetku jih lahko odstranjujemo ročno, če pa se pretirano razmnožijo, moramo, žal, poseči tudi po škropivih. V zelo deževnih dneh vrtnice škropimo z bakrenimi pripravki (cuprablau), ti jih preventivno zaščitijo pred mnogimi glivičnimi obolenji. Škropivo jim na liste doda nekaj modrine, kar jim v močnem soncu vsekakor koristi. Ob vlažnem in hladnejšem vremenu se na potonikah rada pojavita uvelost in sušenje, kar je posledica glivičnega obolenja. Zato je prav tako koristno, da jih preventivno škropimo z bakrenimi preparati.

Lončnice in čebrovke so se v maju že privadile na zunanje razmere, če smo jih postavili na prosto aprila. Lahko jih odmaknemo od bolj zatišnih leg in postavimo na želena mesta. Tako kot aprila jih tudi maja zalivajmo po potrebi. Če ni padavin in so temperature dokaj visoke, jih moramo zalivati vsaj vsak drugi dan, če pa dežuje, zalivanje malo opustimo, vendar sproti preverjajmo vlažnost tal. Ne dopustimo, da se zemlja izsuši. Večkrat namreč zmotno mislimo, da ima rastlina preveč vode, ker ob zalivanju voda takoj priteče iz posode. V resnici pa je to znak, da je zemlja v posodi izsušena, kajti vlažna prst vodo popije počasi. Če je rastlina popolnoma izsušena, moramo zemljo najprej dobro namočiti. Cvetlični lonec z rastlino postavimo v veliko posodo, polno vode, ki mora segati nad rob lonca. V njej ga pustimo nekaj ur, ga nato dvignemo in počakamo, da vsa odvečna voda odteče. Kdaj je rastline treba zaliti, najzanesljiveje presodimo tako, da s tipanjem preverimo, kako vlažna so tla.

Če vseh rastlin še nismo presadili, je še vedno čas, da to storimo. Rastlinam se bo poznala rahla zakasnitev pri cvetenju ali rasti, a se bodo hitro izenačile z drugimi, že presajenimi.

Maja je že dovolj toplo, da zvečer lahko posedimo na vrtu. Če smo ves dan delali, si le privoščimo večerni počitek na vrtu, ki nam bo z majskimi vonjavami polepšal dan. Naj nam ne bo nam žal tistih nekaj minut sedenja ali sprehajanja po lepo urejenem vrtu. Morda bomo dobili kako novo idejo? Zabeležimo si jo. Pozabimo pa na plevele in delo, ki nas še čaka. Večerna zelenina vrta je samo maja tako nežna, da nas res lahko prevzame.

Rože & vrt III/5 (maj 2004)

Komentarji (0)

RSS komentarji