Roze in vrt

Z malo dobre volje in veliko potrpljenja bomo vrtu vdahnili novo podobo.

Zgodovina krašenja zunanjih in notranjih prostorov z različnimi naravnimi materiali je zelo stara in jo poznajo vse kulture sveta. Za vse je značilna poudarjena dekorativnost in izjemna domišljija pri kombinaciji različnih poldragih, dragih ali navadnih kamnov v geometrijske ali abstraktne vzorce.

V majhnem prostoru zasebnega vrta pa je mozaik izvirna popestritev. Odlikujejo ga preprosta izvedba, uporaba najrazličnejšim materialov, tudi takih, ki bi jih sicer zavrgli, in pa seveda neskončne možnosti igranja z domišljijo. Kako preprosta ali zahtevna bo izdelava vrtnega mozaika, je odvisno samo od naše domišljije in natančnosti.

Najprej bomo poiskali ustrezno mesto, kamor je smiselno mozaik postaviti, nato določili njegovo velikost in končno izbrali material, iz katerega ga bomo sestavili. Vzorec polaganja običajno najprej določimo na papirju in ga nato povečamo na pravo velikost. Najprej ga, vsaj v osnovnih potezah, položimo na suho, da preverimo, ali nam bo njegov končni videz všeč in ali imamo dovolj materiala za izvedbo. Nato se lotimo polaganja.

Lega

Mozaik je okrasni vrtni element, zato ga umestimo tja, kjer nam bo v največji meri popestril vsakodnevno bivanje na prostem. Lahko ga postavimo za dobrodošlico ob prihodu domov ali kot navdih v našem skrivnem vrtnem kotičku. Izdelamo ga lahko v tleh, na steni ali pa z njim oblečemo različne predmete.

Na tleh je lahko osrednja točka bivalne terase, predpražnik pred vhodom v hišo ali vrtno uto ali pa del tlaka vrtne poti. Zanimive so vse kombinacije z vodnim motivom, saj je moker naravni kamen zelo barvit. Zelo zanimiva je tudi uporaba mozaika okoli stenskih fontan, pa tudi sicer bomo steno ob bivalnem vrtu zelo poživili z mozaičnim motivom. Lahko izberemo samo nežno obrobo ali pa zahtevnejšo slikarijo. S koščki različnih materialov lahko oblečemo tudi glinaste ali betonske lonce za rože, betonske vrtne figure, betonske stebre ali posamezne betonske plošče. Tudi plošča vrtne mize je lahko mozaična.

Motiv

Najpreprostejši motivi izhajajo iz osnovnih geometrijskih oblik (krog, kvadrat, trikotnik, pravokotnik), ki jih kombiniramo v bolj ali manj zapletene vzorce. Izhodišče so lahko motivi iz grško-rimskega obdobja ali okrasje iz drugih slogovnih obdobij. Druga obsežna skupina motivov izhaja iz posnemanja delov rastlin (sončnica, tulipanov cvet, bršljanovi listi) ali živali (riba, zajec). Vedno sta zanimiva simbola sonca in lune, pa tudi začetnice imen ali številke. Lahko se odločimo za popolnoma abstraktne motive, ki temeljijo na kombinaciji barv, tekstur, velikosti delčkov in podobno. Motiv nam narekujejo tudi značilnosti materiala, iz katerega ga bomo sestavili, posebno če ima izrazito barvo ali teksturo.

Material

Za zunanje mozaike najpogosteje uporabljamo prodnike, ostanke poliranega ali nepoliranega naravnega kamna (marmorji in graniti), glinaste podstavke in ploščice iz žgane gline, keramične ploščice, porcelan (neuporabni ostanki ali novi kosi), steklenino (dno steklenic ali kozarcev). Za posebne poudarke so zelo zanimivi tudi poldragi kamni, steklene kroglice, koščki ogledal, školjke, fosilni ostanki ali že narezane steklene ploščice, ki jih kupimo v trgovinah za ljubiteljsko dejavnost. Uporabite lahko tudi katero od že izdelanih mozaičnih obrob iz naravnega kamna ali žgane gline, ki jih prodajajo kot del tlakovanja za zunanje površine.

Če so rastline privlačne zaradi svoje sezonske spremenljivosti, je mozaik njihovo nasprotje. Je kot simbol večnosti, v katerem je za vedno zapisano razpoloženje njegovega ustvarjalca.

Kako izdelamo mozaik za talni okras

Zunanje mozaike polagamo na prej izdelano betonsko podlago, kot vezivo pa vedno uporabljamo cement. Pri mozaikih večjih dimenzij izdelamo armirano betonsko ploščo, da mozaik kasneje ne bo počil. Za manjše motive lahko za podlago uporabimo tudi betonsko ploščo standardne velikosti 40 x 40 cm, lahko pa več posameznih plošč med seboj združimo v večji motiv.

Nato pripravimo posteljico, v katero bomo polagali izbrane delčke mozaika. Običajno je to suha mešanica mivke in peska ali pa zemeljsko vlažna cementna malta (trije deli peska in en del cementa). Debelina posteljice znaša od 4 do 5 cm. Po končanem polaganju delčkov mozaika s preostankom veziva zapolnimo vse neravnine in površino dobro navlažimo. Pokrijemo jo s plastično folijo, da se prehitro ne izsuši. Vsaj tri dni jo še vlažimo in pustimo pokrito, po desetih dnevih pa celotno površino mozaika že lahko očistimo.

Na vlažno cementno malto pred polaganjem posujemo cementni prah, po končanem delu pa fuge med delčki bodisi zapremo s suho mešanico mivke in cementa ali pa zalijemo s cementnim mlekom. Po približno dveh urah, ko se je cementno mleko že dovolj strdilo, površino previdno speremo, da odstranimo ostanke cementa iz mozaičnih delčkov. Pomagamo si lahko tudi s suhim žaganjem ali mivko, ki ju enakomerno raztrosimo po površini mozaika. S površine ju pometemo s sirkovo metlo ali krtačo, s tem zdrgnemo površino in tako odstranimo vse ostanke cementne mešanice. 

Rože & vrt II/4 (april 2003)

Fotogalerija

V mozaiku lahko upodobimo najrazličnejše živalske like.

Tudi vodni motiv lahko popestrimo s sestavljanjem kamenčkov.

Ob morju lahko kamenčke zamenjajo na obali nabrane školjčne lupine.

Komentarji (0)

RSS komentarji