Delo na vrtu
Mojster na vrtu
Vrt ob vrstni hiši | Vrt ob vrstni hiši |
|
|
|
| Besedilo in risba: Irena Rozman Fattori, krajinska arhitektka, fotografije: Christa Brand | |||
Vrstne hiše so priljubljena oblika gradnje. Zaradi ugodne gostote pozidave je izkoristek prostora večji kot pri naseljih z individualnimi hišami, hkrati pa ljudem omogočajo kakovostnejši stik z naravnim okoljem kot stanovanja v blokih. Prav košček vrta, ki včasih ne presega niti 50 kvadratnih metrov, je izjemno privlačen in marsikoga prepriča, da se namesto za stanovanje v bloku odloči za selitev v vrstno hišo. Resnična kakovost bivanja v vrstni hiši pa je v največji meri odvisna od tlorisne zasnove celotnega hišnega niza. Najboljše so tiste izvedbe, pri katerih sta dve sosednji hiši med seboj tako ali drugače zamaknjeni ali pa ločeni z garažo. Tako na vrtu nismo v neposrednem stiku s sosedi in imamo, kljub neposredni bližini, zagotovljene vsaj nekaj zasebnosti. Druga pomembna lastnost je nivojska povezanost bivalnih prostorov in vrta. Večja ko je višinska razlika med bivalno etažo in vrtom, manj postaja ta zanimiv in uporaben. V preveliki vnemi za zaslužkom so pri nas marsikatera naselja vrstnih hiš zgrajena zelo nedomišljeno, brez upoštevanja minimalnih, še ustreznih bivalnih norm. Kaj to pomeni, ugotovimo takoj, ko se vselimo. Bivanje na prostem postane skoraj nemogoče zaradi neposredne bližine sosedov, predvrt je premajhen za parkiranje vseh domačih avtomobilov, ni predvidenih parkirnih mest za obiskovalce, pozimi imamo težave, ker ni prostora za odmetavanje snega, in podobno. Prej ali slej se začnejo pojavljati številne improvizirane rešitve v obliki različnih nadstreškov, prizidkov in ograj, od katerih običajno niti dve nista enaki. Ker pa je niz vrstnih hiš arhitekturna celota, bi morali biti vsi naknadni posegi v stavbno maso podrejeni celoti in zato izvedeni s soglasjem arhitekta odgovornega projektanta.
Značilnosti prostoraV marsikaterem pogledu je prostor ob vrstni hiši nekaj posebnega, zato zahteva drugačno urejanje kot sicer. Poglejmo osnovne značilnosti:
Kako ga uredimoUrejanje vrta ob vrstni hiši zahteva od nas nekaj več strpnosti in smisla za življenje v skupnosti. Ker je celoten niz hiš zasnovan kot stanovanjska celota, naj bi bili tako urejeni vsaj predvrtovi. Namesto da postanejo vzorčni prikaz vseh mogočih materialov za tlake in ograje, kar jih ponuja trg, se raje s sosedi odločimo za enoten izbor. Da bomo presegli dolgočasje in uniformiranost, pa vsak vhod uredimo nekoliko drugače. Namesto ograje se lahko odločimo za živo mejo ali zasadimo skupno zeleno površino. Kadar ni drugače predvideno, bomo na vrtni strani najprej potrebovali zaslon, s katerim se bomo nekoliko ločili od sosedov. Najučinkovitejši so zidovi, visoki od 160 do 180 cm. So odlična podlaga za vzpenjave rastline, zato jih lahko z leti spremenimo v prave zelene stene. Pri izbiranju rastlin se moramo izogibati le divji trti, ki se bo zaradi bujne rasti zelo hitro razrasla po zidu na fasado in vse do strehe. Zidove lahko okrasimo z lesenimi ali kovinskimi mrežami, da bi dosegli poseben optični učinek, lahko nanje obesimo tudi ogledala, za nočno razpoloženje pa jih poživimo z diskretno razsvetljavo. Vrt bo naša soba na prostem, zato ne pozabimo na zunanje električne vtičnice in vodovodno pipo. Dodatno zasebnost lahko ustvarimo še z nadstreškom ali pergolo, ki naj bo obrasla z zelenjem, tako da pozimi ne bo zastirala svetlobe. Oblikovana naj bo skladno z arhitekturno zasnovo hiše. Pogosta rešitev, ki se pojavlja v zadnjem času, je zimski vrt.
Zaradi izrazito pravokotnih oblik vrtne parcele se pri notranji zasnovi vrtne ureditve radi odločamo za mehke, krožne linije ali poudarjanje diagonal, saj s tem prostor na videz povečamo. Če je mogoče, ga dodatno razgibamo še z uvajanjem dvignjenih gred in vmesnih zaslonov. Zaradi praktičnosti je vrtni del ob hiši običajno tlakovan, tako da dobimo udobno teraso, ki se v poletnih dneh spremeni v kuhinjo z jedilnico na prostem. Preostali del vrta ozelenimo, morda ga zasejemo samo s travo, uredimo zeliščno-zelenjavni vrt ali podredimo slogovni zasnovi notranjih bivalnih prostorov. Posebno previdni moramo biti pri izbiranju drevnine. Čeprav si na začetku še tako želimo čim prej sedeti v senci dreves, se moramo visokim vrstam odpovedati. S časom bodo zasenčile ne le naš, temveč tudi sosednje vrtove. Prav tako moramo glede tega opozoriti sosede, da ne bi pozneje prišlo do nepotrebnih sporov. Če se le da, se z njimi raje dogovorimo za skupno saditev na mejo, tako da bo drevesna krošnja segala na obe parceli. V glavnem izbiramo med nizko rastočimi ali stebrastimi oblikami. Manjši vrtovi ob vrstnih hišah so idealni za gojenje vseh vrst trajnic ter nizkih do srednje visokih grmovnic. Lahko se odločimo za tematsko zbiranje posameznih zanimivih sort (vrtnice, sleči, zbirka trav, vodna in obvodna zasaditev) ali premišljeno kompozicijo dveh ali treh izstopajočih sadik na nevtralni zeleni podlagi. Bolj ko bomo poudarjali meje našega vrta, bolj utesnjen in manjši se nam bo zdel. Razmislimo o možnosti, da bi ograjo na koncu parcele toliko znižali, da bi v svoj vrt vključili tudi pogled na bližnjo in daljno okolico.
Zaznamek
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||