Delo na vrtu
Mojster na vrtu
Za vlake prepovedano – železniški pragovi | Za vlake prepovedano – železniški pragovi |
|
|
|
| Besedilo: Irena Rozman Fattori, krajinska arhitektka, foto: Marianne Majerus, Andrew Lawson, risba: Lidija Jelovac | |||
Zaradi svoje cenenosti in lahke dostopnosti so bili železniški pragovi vedno priljubljeno gradivo pri urejanju vrtov. Dandanes je njihova uporaba, zaradi močnih kemikalij, s katerimi so prepojeni, nekoliko vprašljiva, vendar so še vedno privlačen gradbeni material, ki se ga drži videz prijetne rustikalnosti, zaradi katere jih lahko zelo dobro vključimo v naravno okolje. Zaradi kemičnih sredstev, ki jih uporabljajo pri impregnaciji, in njihovega močnega, zoprnega vonja pragov ne uporabljamo v neposredni bližini bivalnih prostorov ali v manjših atrijih, prav tako ne ob zelenjavnem ali zeliščnem vrtu, saj je možno izpiranje kemičnih sredstev v tla in njihovo kopičenje v rastlinah, česar pa si prav gotovo ne želimo. So pa zelo prikladni tako za izdelavo manjših opornih zidov do višine enega metra, če jih polagamo horizontalno, kot višjih opor za brežine, kadar jih polagamo vertikalno. Z njimi tako nadomestimo masivne betonske zidove. Takšne opore morajo biti statično in gradbeno prav tako skrbno izdelane kakor zidane. Kadar pa jih uporabljamo za nizke zidove ali dvignjene grede, je delo z njimi prav enostavno, saj nas odrešijo vseh sitnosti povezanih z zidavo. So idealnih dimenzij, običajno dolgi 260, široki 25 in visoki 15 cm, in so pravzaprav že pripravljeni za vgradnjo, mi jih samo odrežemo na želene mere. Zaradi svoje rjavo sive barve, grobe teksture in neravne površine se dobro ujemajo z lomljenim naravnim kamnom, prodniki, peskom, opeko in pranimi betonskimi ploščami. Ne priporočamo pa jih v okolju, kjer prevladujejo fini in gladki materiali (brušene plošče, keramični tlaki) ter natančno izdelani detajli.
Nizki zidoviNizke zidove, visoke največ en meter, lahko izdelamo s horizontalnim ali vertikalnim polaganjem pragov. Pri horizontalnem polaganju ne potrebujemo posebnega temelja, izdelamo le dobro nabit, peščen tampon, na katerega položimo prvo vrsto pragov. Prvi, nosilni sloj naj bo nekoliko širši in položen pod končni nivo tlakovanja ali tal. Nanj pa nato, do želene višine, polagamo naslednje vrste. Poskrbimo, da se po višini stiki med pragovi ne bodo pokrivali. Za potrebno stabilnost povežemo pragove horizontalno z močnimi železnimi palicami, ki jih zavrtamo od zgoraj navzdol vse do tampona. Na zgornjem delu odprtino zatesnimo. Preden pragove zasujemo z zemljo, jih obložimo še z geotkanino, ki bo preprečevala posipanje zemlje skozi reže. Neposredno ob lesu nasujemo najprej peščen in za vodo dobro prepusten material. Z zgornje strani lahko zidec, podobno kot suhozid, obsadimo z rastlinami, ki se bodo prevešale po vsej dolžini do tal. Če ga želimo uporabiti za sedenje, potem naj ne bo višji od 50 cm, zgornjo sedežno površino pa razširimo še z enim pragom, tako da bo široka vsaj 50 cm. Za sedežno površino lahko uporabimo tudi kamnito ploščo, ki jo položimo na vrh zidu. Če pa želimo izdelati zidec z vertikalnim polaganjem, potem pragove najprej narežemo na želeno dolžino in pri tem upoštevamo, da jih bomo morali zaradi stabilnosti za tretjino višine vkopati v tla. Izkopljemo ustrezno globok jarek, izdelamo vsaj 20 cm debel tampon in nanj enega ob drugem polagamo narezane pragove. Po potrebi jih lahko utrdimo še s pustim betonom in zasujemo. Zgornji zaključek zidu je lahko raven ali pa poteka neenakomerno. Če smo pragove prerezali, moramo zgornjo odrezano površino zaščiti z ustrezno impregnacijo ali pa zgornji rob pokrijemo z posebej izdelano zaščitno desko.
Dvignjene grede in obrobeKadar bi radi vrt višinsko razgibali, uporabimo sistem dvignjenih gred. Odvisno od velikosti razpoložljivega prostora jih izdelamo v enem ali več nivojih – terasah. Pragovi so idealno sredstvo za njihovo izdelavo, saj že z dvigom dveh višin pragov (30 cm) dosežemo prijeten učinek. Odmik med posameznimi terasami je lahko različno širok, vendar vsaj od 50 do 60 cm, da bodo imele rastline dovolj prostora za rast. Odvisno od lege, terase v celoti zasadimo ali pa zapolnimo s prodniki, peskom in na njih uredimo peščeni vrt. Na najvišjem nivoju lahko izdelamo vodni motiv, tako da se voda čez pragove pretaka v spodnji nivo. S polaganjem ene same vrste pragov pa lahko med seboj ločimo tlakovane in zasajene površine, podobno kot bi to storili z betonskimi robniki, ali obrobimo vodni motiv.
Poti in stopniceZa izdelavo udobnih stopnic, širokih vsaj od 30 do 35 cm, so pragovi nekoliko preozki, zato moramo za nastopno ploskev uporabiti dva ali pa enega, ki ga kombiniramo z drugimi gradivi. Prag porabimo za začetek oziroma robni del stopnice, preostali del nastopne ploskve pa zapolnimo z granitnimi ali betonskimi kockami, betonom ki ga obložimo s prodniki, opeko in podobnim. Tako izdelane stopnice so nekoliko neravne, kar lahko povzroča težave in spotikanje pri hoji, zato jih predvidimo samo na stranskih, manj uporabljenih vrtnih poteh. Če v nastopno ploskev nasujemo zemljo in vanj zasadimo katero od trpežnih vednozelenih rastlin (npr. bršljan), dobimo prijetno mehke, zelene stopnice. Ne nazadnje lahko železniške pragove uporabljamo tudi za utrevanje manj obremenjenih vrtnih poti. Previdni moramo biti ob deževnem in vlažnem vremenu, saj lahko postanjeo spolzke.
Kljub domnevno dobri prepojenosti s kemično zaščito in dejstvu, da se za pragove običajno uporablja trpežen hrastov les, pa ne smemo pozabiti, da so podvrženi propadanju in jih je dobro občasno še dodatno zaščititi pred neugodnim delovanjem vlage in sonca.
|
|||