Roze in vrt

Pragovi so hvaležno gradivo za premostitev višinskih razlik. Z njimi si lahko postavimo čudovite, udobne stopnice sredi sivih skal skalnjaka.

Zaradi svoje cenenosti in lahke dostopnosti so bili železniški pragovi vedno priljubljeno gradivo pri urejanju vrtov. Dandanes je njihova uporaba, zaradi močnih kemikalij, s katerimi so prepojeni, nekoliko vprašljiva, vendar so še vedno privlačen gradbeni material, ki se ga drži videz prijetne rustikalnosti, zaradi katere jih lahko zelo dobro vključimo v naravno okolje.

Zaradi kemičnih sredstev, ki jih uporabljajo pri impregnaciji, in njihovega močnega, zoprnega vonja pragov ne uporabljamo v neposredni bližini bivalnih prostorov ali v manjših atrijih, prav tako ne ob zelenjavnem ali zeliščnem vrtu, saj je možno izpiranje kemičnih sredstev v tla in njihovo kopičenje v rastlinah, česar pa si prav gotovo ne želimo. So pa zelo prikladni tako za izdelavo manjših opornih zidov do višine enega metra, če jih polagamo horizontalno, kot višjih opor za brežine, kadar jih polagamo vertikalno. Z njimi tako nadomestimo masivne betonske zidove. Takšne opore morajo biti statično in gradbeno prav tako skrbno izdelane kakor zidane. Kadar pa jih uporabljamo za nizke zidove ali dvignjene grede, je delo z njimi prav enostavno, saj nas odrešijo vseh sitnosti povezanih z zidavo.

So idealnih dimenzij, običajno dolgi 260, široki 25 in visoki 15 cm, in so pravzaprav že pripravljeni za vgradnjo, mi jih samo odrežemo na želene mere.

Zaradi svoje rjavo sive barve, grobe teksture in neravne površine se dobro ujemajo z lomljenim naravnim kamnom, prodniki, peskom, opeko in pranimi betonskimi ploščami. Ne priporočamo pa jih v okolju, kjer prevladujejo fini in gladki materiali (brušene plošče, keramični tlaki) ter natančno izdelani detajli.

Nizki zidovi

Nizke zidove, visoke največ en meter, lahko izdelamo s horizontalnim ali vertikalnim polaganjem pragov. Pri horizontalnem polaganju ne potrebujemo posebnega temelja, izdelamo le dobro nabit, peščen tampon, na katerega položimo prvo vrsto pragov. Prvi, nosilni sloj naj bo nekoliko širši in položen pod končni nivo tlakovanja ali tal. Nanj pa nato, do želene višine, polagamo naslednje vrste. Poskrbimo, da se po višini stiki med pragovi ne bodo pokrivali. Za potrebno stabilnost povežemo pragove horizontalno z močnimi železnimi palicami, ki jih zavrtamo od zgoraj navzdol vse do tampona. Na zgornjem delu odprtino zatesnimo. Preden pragove zasujemo z zemljo, jih obložimo še z geotkanino, ki bo preprečevala posipanje zemlje skozi reže. Neposredno ob lesu nasujemo najprej peščen in za vodo dobro prepusten material. Z zgornje strani lahko zidec, podobno kot suhozid, obsadimo z rastlinami, ki se bodo prevešale po vsej dolžini do tal. Če ga želimo uporabiti za sedenje, potem naj ne bo višji od 50 cm, zgornjo sedežno površino pa razširimo še z enim pragom, tako da bo široka vsaj 50 cm. Za sedežno površino lahko uporabimo tudi kamnito ploščo, ki jo položimo na vrh zidu.

Če pa želimo izdelati zidec z vertikalnim polaganjem, potem pragove najprej narežemo na želeno dolžino in pri tem upoštevamo, da jih bomo morali zaradi stabilnosti za tretjino višine vkopati v tla. Izkopljemo ustrezno globok jarek, izdelamo vsaj 20 cm debel tampon in nanj enega ob drugem polagamo narezane pragove. Po potrebi jih lahko utrdimo še s pustim betonom in zasujemo. Zgornji zaključek zidu je lahko raven ali pa poteka neenakomerno. Če smo pragove prerezali, moramo zgornjo odrezano površino zaščiti z ustrezno impregnacijo ali pa zgornji rob pokrijemo z posebej izdelano zaščitno desko.

Dvignjene grede in obrobe

Kadar bi radi vrt višinsko razgibali, uporabimo sistem dvignjenih gred. Odvisno od velikosti razpoložljivega prostora jih izdelamo v enem ali več nivojih – terasah. Pragovi so idealno sredstvo za njihovo izdelavo, saj že z dvigom dveh višin pragov (30 cm) dosežemo prijeten učinek. Odmik med posameznimi terasami je lahko različno širok, vendar vsaj od 50 do 60 cm, da bodo imele rastline dovolj prostora za rast. Odvisno od lege, terase v celoti zasadimo ali pa zapolnimo s prodniki, peskom in na njih uredimo peščeni vrt. Na najvišjem nivoju lahko izdelamo vodni motiv, tako da se voda čez pragove pretaka v spodnji nivo.

S polaganjem ene same vrste pragov pa lahko med seboj ločimo tlakovane in zasajene površine, podobno kot bi to storili z betonskimi robniki, ali obrobimo vodni motiv.

Poti in stopnice

Za izdelavo udobnih stopnic, širokih vsaj od 30 do 35 cm, so pragovi nekoliko preozki, zato moramo za nastopno ploskev uporabiti dva ali pa enega, ki ga kombiniramo z drugimi gradivi. Prag porabimo za začetek oziroma robni del stopnice, preostali del nastopne ploskve pa zapolnimo z granitnimi ali betonskimi kockami, betonom ki ga obložimo s prodniki, opeko in podobnim. Tako izdelane stopnice so nekoliko neravne, kar lahko povzroča težave in spotikanje pri hoji, zato jih predvidimo samo na stranskih, manj uporabljenih vrtnih poteh. Če v nastopno ploskev nasujemo zemljo in vanj zasadimo katero od trpežnih vednozelenih rastlin (npr. bršljan), dobimo prijetno mehke, zelene stopnice.

Ne nazadnje lahko železniške pragove uporabljamo tudi za utrevanje manj obremenjenih vrtnih poti. Previdni moramo biti ob deževnem in vlažnem vremenu, saj lahko postanjeo spolzke.

Kljub domnevno dobri prepojenosti s kemično zaščito in dejstvu, da se za pragove običajno uporablja trpežen hrastov les, pa ne smemo pozabiti, da so podvrženi propadanju in jih je dobro občasno še dodatno zaščititi pred neugodnim delovanjem vlage in sonca.

Njihov robustni, rustikalni videz se čudovito ujema s peskom in kamni. Tudi za minimalistične zasaditve so tramovi prava izbira. Veliko peska, malo rastlin, ki skoraj ne potrebujejo nege, ter premišljeno postavljen vodni motiv, prav tako narejen iz pragov, izžarevajo neko posebno spokojnost.

Klopca iz pragov

Klopca dol ali gor, boste rekli. Pa ni čisto tako. Če se boste lotili njene izdelave, bo kmalu postala prijetno pribežališče in prostor za oddih ter trenutke počitka in sprostitve.

Poleg kančka spretnosti, potrpljenja in dobre volje potrebujete še:

• štiri enako dolge železničarske pragove,
• dva 20 cm široka ploha poljubne dolžine,
• osem lesenih, na enem koncu priostrenih količkov,
• iz leske spleten zaslon (lahko ga spletemo sami ali pa nam ga naredi izdelovalec suhe robe – košar),
• pesek za drenažo,
• vrtno prst,
• sadike timijana in
• betonsko ploščo standardne velikosti. Namesto plošče lahko uporabimo tudi večji ploščat kamen ali leseno desko. Čisto na koncu, za udobje potrebujemo še mehko blazinico za sedenje.

Najprej izberemo prostor na vrtu, kamor bomo klop postavili. Nato se lotimo dela. Pragova po dva in dva, enega vrh drugega, v izbrani medsebojni razdalji (priporočamo razdaljo od 1 do 1,5 m) postavimo in nato s količki, ki jih z zašiljenim delom zabijemo v tla, fiksiramo. Po dva količka zabijemo pri končnem, hrbtnem delu in po dva na sredini dolžine pragov. Na strani, ki smo jo izbrali kot hrbtišče, nato v zemljo zapičimo pokončne, nosilne palice zaslona. Za količke na sredini postavimo dve deski oziroma ploha, enega vrh drugega, ki ju prej odrežemo tako, da med pragovi in njimi zemlja ne bo uhajala, temveč se bosta tesno prilegala notranji steni pragov.

Ko imamo izdelano ogrodje, v prostor med zaslonom in plohi nasujemo najprej drenažni pesek, ki ga prekrijemo z dobro mešanico komposta in vrtne prsti. Če je zaslon pleten bolj redko, mu spodnji del, do koder bo segala prst, zaščitimo z gosto tkanino, najbolje s polstjo (filcem). Višina nasute zemlje naj sega malo pod rob pragov. Na koncu položimo na sredino, tja, kjer bomo sedeli, še ploščat kamen ali desko ter zasadimo timijan. Zalijemo in počakamo, da se rastlinice primejo.

Pripravimo si pisano blazinico in po treh ali štirih tednih bomo že lahko uživali v skritem, dišečem kotičku, delu naših rok. Toda le če nas ne bo prehitel kdo drug. Sicer pa pravijo, da je v dvoje lepše.

Rože & vrt III/5 (maj 2004)

Fotogalerija

Uporaba železničarskih pragov na vrtu je lahko zelo raznolika. Stare, izprane pragove najpreprosteje uporabimo za razmejitev poti in zemlje, kadar postavljamo dvignjene grede.

Njihov robustni, rustikalni videz se čudovito ujema s peskom in kamni. Tudi za minimalistične zasaditve so tramovi prava izbira. Veliko peska, malo rastlin, ki skoraj ne potrebujejo nege, ter premišljeno postavljen vodni motiv, prav tako narejen iz pragov, izžarevajo neko posebno spokojnost.

Na majhnem vrtu, kjer vedno primanjkuje prostora za nove rastline in domiselne zasaditve, si naredimo umetno brežino, nekakšne stopnice, ki jih nato bogato in gosto zasadimo s pisanimi trajnicami.

Komentarji (0)

RSS komentarji