Roze in vrt

Tikovina je žlahten les, ki na prostem zdrži veliko več časa kot kateri koli drug les, običajno kar nekaj desetletij. Znani so primeri vrtnih klopi, ki na istem mestu stojijo stoletje in več.

Na koncu skrbno obdelane njive, na robu sončne senožeti, na tihi gozdni jasi ali ob bregu žuborečega potoka včasih naletimo na samotno klopco. Les je izpran od dežja in obeljen od sonca, oblika vse prej kot dovršena, pa vendar je ta klopca podpis srečnega človeka. Nekdo je vzljubil ta košček sveta in si tam postavil klopco, na kateri lahko posedi, kadar je utrujen ali pa se mu zahoče miru in samote. Čisto navadna, lesena klopca je v resnici čudovita vez med naravo in človekom, ki zna v naravi uživati. Klopca, ki si jo lahko postavimo tudi sami, na svoj cvetoči, ljubeče negovani vrt.

Poleti radi govorimo, da je vrt najlepša soba našega stanovanja: mehka preproga iz trav, zelene stene iz grmičevja in dreves, za strop sinje nebo in pisane rože, kamor seže oko. To pa seveda še ni vse. Za dolgo, prijetno in udobno bivanje na vrtu potrebujemo tudi nekaj vrtnega pohištva. Šele ko na vrtu ustvarimo sedežni kotiček (ali več takšnih kotičkov), bomo lahko polno zaživeli v prijetnem, zelenem okolju. Primerne prostore za posedanje na soncu ali v senci, v bližini hiše ali na najbolj oddaljenem koncu vrta, bomo zagotovo našli brez težav. Preostane le še, da se odločimo, kakšno vrtno pohištvo bomo postavili tja. Preprosta, iz koščkov lesa zbita klopca se nam zdi sicer romantična in očarljiva, ko jo odkrijemo na robu planinskega travnika. Za svoj vrt pa bi radi kaj bolj domišljenega in trajnega. Je les dovolj dobra rešitev? Ali naj se raje odločimo za kovinsko ali celo plastično vrtno pohištvo?

Les je lep

Vsako vrtno pohištvo ima določene prednosti, pa tudi pomanjkljivosti. Neuničljivo žal ni nobeno. Kovino načne rja, plastika, ki je sicer res poceni, pa ima kratko življenjsko dobo in polomljenih plastičnih stolov se ne da več popraviti.  

Kaj pa les? Leseno vrtno pohištvo je toplo, prijetno, naravno. Lepo se ujema z zelenim okoljem vrta. Kako trpežno je, pa je odvisno od kakovosti in zaščite lesa. Nekdaj so ljudje natanko vedeli, kdaj posekati les in kako ga sušiti, da mu vplivi sonca in dežja, vročine in mraza niso mogli do živega. Na zraku je sčasoma posivel in postal na otip svilnato gladek. So ga ščitili naravni sokovi in smole, ki jih je vseboval? Ali pa zrak takrat še ni bil tako onesnažen in dež ne tako kisel? Vsekakor se na naravo dandanes ne kaže več zanašati. 

Če postavimo na vrt pohištvo iz tako imenovanega mehkega, cenejšega in manj kakovostnega lesa, moramo poskrbeti za ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi. Na voljo so nam različni zaščitni premazi in barve. Če redno skrbimo za vrtno pohištvo in ga negujemo z zaščitnimi premazi, bo vzdržalo presenetljivo dolgo – vsekakor dlje, kot če bi ga prepustili naravnim vplivom in naključni negi. Če pa za nego vrtnega pohištva nimamo časa ali če se nam zdi, da je bolje vložiti več denarja in za to dobiti tudi več kakovosti, bomo izbrali klopco (ali stole, mizo, počivalnik …) iz dražjega, trdega lesa. Tako bomo opremili svoje najljubše kotičke na vrtu s pohištvom, ki nam bo služilo vrsto let.

Dolgo življenje trdega lesa

Mehki les (na primer les iglavcev, kot so smreka, jelka, macesen, bor) ima sorazmerno kratko življenjsko dobo. Les preperi, pohištvo pa se tudi razsuši in razmaje. Lepega dne ugotovimo, da se je življenjska doba naše najljubše vrtne klopce iztekla in da moramo kupiti novo. Trpežnejšo? Potem se bomo ozrli za hrastom, akacijo, kostanjem, torej za vrstami lesa, ki bolje kljubujejo vremenskim vplivom.

Polkrožna lesena klop, postavljena v senco dreves, bo poleti nepogrešljiv, čudovit kotiček za druženje s prijatelji. 

Še trajnejša rešitev pa je pohištvo iz izjemno odpornega tropskega lesa, na primer iz tikovine. Tikov les ima dolgo življenjsko dobo. Lahko ga zaščitimo s premazom, da bo ostal čim bolj nespremenjen. Lahko ga redno negujemo z zaščitnim oljem, da se ne bo napil vlage in bomo lahko sedli na svojo najljubšo klop celo takoj po dežju. Lahko pa tikovino prepustimo naravi: počasi bo obledela in se žlahtno postarala. Sivkasta in kot zlita z naravo bo najlepši okras našemu vrtnemu kotičku.

Posedanje na trati

Kam bomo postavili klopco? Če bo stala na terasi ob hiši, na tlakovani površini in morda pod nadstreškom, bo kolikor toliko zavarovana pred vremenskimi vplivi. Če pa si bomo zaželeli posedati pod cvetočim grmom, ob vrtnem ribniku, živi meji, zelenjavnem vrtu ali na zeleni površini vrtne trate, bomo morali pohištvo dodatno zavarovati. Iz zemlje in trate pronica v les vlaga in ga uničuje. Zato je pametno, če si začasni kotiček za posedanje na vrtu preuredimo tako, da bo leseno vrtno pohištvo čim bolj zavarovano.

Na zemljo položimo podlago iz tlakovcev ali betonskih plošč, na kateri bo les ostal suh. Tako tudi dosežemo, da se noge klopi, stola ali mize ne bodo ugrezale v mehko travno rušo. Če nam kamen ali beton nista pri srcu in se ne ujemata s podobo zelene trate, o kakršni sanjamo, utrdimo tla pod vrtnim pohištvom s posebno zaščitno mrežo, skozi katero bodo prerasle travne bilke. Površina bo na pogled zelena, v resnici pa čvrsta.

Priložnost za lepe trenutke

Delu naj sledi oddih, tudi (ali še posebej) na vrtu. Potem ko je vse kot iz škatlice (ali pa nas utrujeno telo opozarja, da smo naredili več kot dovolj), sedimo k počitku. Če smo svojo leseno klopco postavili tako, da lahko s pogledom zaobjamemo najlepše kotičke vrta, bo počitek čisti užitek. Trdna ali že nekoliko razmajana bo tudi naša klopca postala klopca srečnega človeka. Daleč od vrveža, naglice in živčnosti bomo uživali v svojem malem paradižu.