| Užitni nazobčanec – šitake |
|
|
|
| Besedilo in fotografija: Branko Vrhovec | |||
Klobuk užitnega nazobčanca (Lentinula edodes), 5–15 cm, je poloblast ali zravnan, včasih nekoliko grbast, dolgo spodvihan, okrogel ali nekoliko ledvičast. Povrhnjica je rjava ali rjavo vijoličasta, pogosto okrašena z drobnimi, krpičastimi ostanki ovojnice, še zlasti pri robu, ki daje videz kolobarja. Na osredju je včasih razpokana. Lističi so belkasti, tu in tam okrasti, viličasto razcepljeni, gosti, ozki, rahlo nazobčani. Bet, 2–8 x 1–2 cm, je nasajen središčno ali ekscentrično, barve klobuka, žilav. Meso je belo, žilavo, prijetnega vonja in okusa, še zlasti pri posušeni gobi. V naravi šitake uspeva predvsem na Daljnem vzhodu, predvsem na listavcih, kot so hrast, javor, japonska jelša, kostanj, bukev, oreh itd. Že nekaj časa pa jo umetno gojijo tudi pri nas. Ob umetnem gojenju raste vse leto. Na Japonskem in Kitajskem šitake cenijo kot nadvse okusno gobo, že stoletja pa jo uporabljajo tudi v zdravilne namene. Spodbuja izločanje urina, znižuje holesterol, ščiti jetra, znižuje krvni tlak, stimulira imunski sistem, krepi organizem proti bakterijskim, virusnim in zajedalskim okužbam, zdravi raka, ovira razvoj virusa HIV, ima pa tudi koristne učinke na srce in ožilje. Seznam zdravilnih lastnosti šitakeja je nadvse dolg, o tej cenjeni gobi pa so napisali že cele knjige. V trosnjakih šitakeja so z znanstvenimi raziskavami odkrili vrsto vitaminov skupine B, maščobe, ogljikove hidrate in minerale, iz trosovnice pa so izolirali kar nekaj biološko aktivnih substanc z več učinki. Glavna aktivna sestavina gobe je lentinan, kompleksen polisaharid (beta 1,3-glukan), ki spodbuja imunski sistem.
Opis je objavljen v knjigi Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob založbe Narava. |
|||