Roze in vrt

Lešnike shranimo v suhem in zračnem prostoru.

Da so lešnikova jedrca slastna in imajo posebno moč, so že od nekdaj vedeli slovenski fantje, ko so vabili dekleta s pesmico Bod' moja, bod' moja, t' bom lešnikov dal ...

Drobna jedrca, ki se skrivajo v trdi, gladki luščini, niso samo okusna, ampak vsebujejo tudi obilo koristnih snovi. Najpomembnejše so nenasičene maščobne kisline, ki znižujejo delež maščob (slabega holesterola) v krvi, s čimer varujejo človeško telo pred boleznimi srca in ožilja. So tudi bogat vir beljakovin, vitaminov (E, B1, B2) in mineralov (kalij, kalcij, fosfor, železo). Največ lešnikov pojemo v slaščicah, redkeje pa se znajdejo na domačih mizah kot namizno sadje. V deželah, kjer je uživanje lešnikov bolj v navadi (Francija, Španija, Italija), je lična lesena posoda s celimi lešniki skupaj s priročnimi kleščami za trenje vedno pri roki. Če jedrca še za nekaj minut popražimo v pečici, bodo še okusnejša in bolj aromatična, tako da jih bodo celo otroci pred računalnikom zamenjali za čips in podobne razvade.

Naše trgovine najpogosteje ponujajo jedrca, cele lešnike v luščini pa je treba poiskati pri pridelovalcih, ki jih v Sloveniji ni prav veliko. Še bolje je, če jih pridelamo na svojem vrtu.

Leski, na kateri zrastejo lešniki, namenimo prostor na robu ali v kotu vrta. Ob sajenju računamo, da odrasla rastlina potrebuje vsaj od 10 do 15 m² površine. Če lešnikov ne bomo pridelovali tudi za sosede, sadiko posadimo 3 m od roba parcele. Lepa je tudi leskova živa meja, ki bo dala nekaj pridelka, hkrati pa nas bo ščitila pred vetrom in radovednimi pogledi. V tem primeru posadimo posamične sadike od 2 do 3 m narazen in 2 m od ograje ali roba parcele.

Leska v naravi oblikuje grm, ki je tudi najbolj razširjena gojitvena oblika pri nas. Za vrtove je še bolj kot grm primerna leska v obliki drevesa na nizkem deblu, saj je pod dvignjeno krošnjo lažje vzdrževati trato in tudi pobirati lešnike. Dobro bo uspevala na vsakih vrtnih tleh, le za peščena tla je manj primerna, saj bi zaradi plitvih korenin trpela sušo. Za vrtove izberemo sorte z debelimi, za oko privlačnimi plodovi. Take so istrska dolgoplodna in okrogloplodna leska, halska in rimska leska, 'Ennis', 'Fertile de Coutard', 'Merveille de Bollwiller', 'Butler', 'Tonda di Giffoni', 'Gunslebert' in še nekatere druge. 

Na odrasli rastlini lahko pridelamo vsaj od 10 do 15 kg lešnikov – dovolj za nas in tudi za številne ptice, za katere so lešniki dragocen vir beljakovin. Lahko se najejo že na vrtu in na tleh pustijo prazne luščine ali pa lešnike odnesejo drugam. Posebno spreten pri tem je brglez, ki lešnik zagozdi v razpoko na lubju kakega drevesa ali lesenega droga v bližini in s kljunom tako dolgo tolče po njem, da ga razkolje. V nekaj letih bo lešnike na vrtu našla tudi veverica. Čeprav nam jih nekaj odnese za zimsko zalogo, jo je prijetno opazovati, ko šviga z veje na vejo.

Leska ima tudi okrasno vrednost. Med sadnimi rastlinami zacveti najbolj zgodaj; običajno že januarja in februarja. Najopaznejša so moška socvetja – dolge viseče mačice, iz katerih se spomladi vsipajo celi oblački rumenega cvetnega prahu.

Leska (Corylus avellana)

ZNAČILNOSTI: Zraste od 3 do 5 metrov visoko. Prepoznamo jo po ravnih svetlo rjavih enoletnih »šibah«. Je pionirska vrsta.
LISTI: Veliki, okrogli, grobo napiljeni.
PLOD/CVET: Moški cvetovi so viseče mačice, dobro opazne že pozimi. Spomladi, če jih potresemo, puščajo na roki močno rumeno sled. Ženski cvetovi so slabo vidni – kot poganjki z rdečim »čopkom«. Plod – vsem dobro poznani lešniki.
RAZŠIRJENOST: Je zelo razširjena. Uspeva v kolinskem, dolinskem in gorskem pasu. V gozdovih tvori podrast, najdemo pa jo še na gozdnih robovih, travnikih in pašnikih, ob poteh, rekah …
RASTIŠČE: Prijajo ji humozna, kamnita ali peščena, z apnencem bogata tla.
VLAGA: Najraje ima vlažna do suha, dobro drenažna tla.
TEMPERATURA: Glede temperatur ni zahtevna.
SVETLOBA: Prija ji sonce ali polsenca.
PH: Optimalna za rast so rastišča s kislim pH.   

Opis navadne leske je objavljen v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč založbe Didakta.  

Fotogalerija

Ena izmed pogosto uporabljanih okrasnih grmovnic na vrtovih je sorta navadne leske, imenovana skrivenčena leska, ki je zanimiva tako spomladi …

… kot tudi pozimi, ko se na njenih vejah lesketa ivje.

Pomlad si težko predstavljamo brez cvetočih leskovih mačic.

Tisto, kar pri leski spomladi pritegne pogled, so moški cvetovi. Ženski cvetovi so skoraj neopazne rdeče zvezdice.

Za vrt primerna okrasna rastlina je škrlatnolistna leska.

Še nekdo čaka, da bodo lešniki dozoreli.

Komentarji (0)

RSS komentarji