Roze in vrt

Jeseni, med rjavo-zlato-rdečimi toni listavcev, so njene iglice še bolj srebrnkasto nadahnjene.

Pravi biseri in srebrne smreke imajo nekaj skupnega: nikoli ne pridejo iz mode. Oboji so lep nakit: prvi polepšajo gospe, druge krasijo vrtove. In še nekaj skupnega imajo: ne z enimi ne z drugimi ni dobro pretiravati. Pri uporabi naj nas vodi misel: malo in izbrano. Kaj nas omejuje pri izbiri biserov, je znano. Kako se odločati, ko kupujemo srebrno smreko, pa vam svetujemo v članku.

Na starih mestnih vrtovih, ki so jih zasajali v začetku 20. stoletja, je bila del železnega repertoarja visoka srebrna smreka. Drevesa so zrasla od 15 do 20 metrov visoko. To pa je bilo več, kot si je večina lastnikov vrtov želela. Ker so poleg tega stara drevesa manj srebrna od mladih, je večina teh smrek že končala svojo življenjsko pot – posekali so jih. Visoke in vitke srebrne smreke, ki jih zato danes vidimo le še poredko, so srebrne različice bodeče smreke (Picea pungens 'Glauca'). Odbrali so jih med sejanci bodeče smreke, ki izhaja iz gozdov v ameriškem Skalnem gorovju.

Manjše je lepše

Visoka drevesa naj rastejo v gozdu in v velikih parkih, za vrtičke potrebujemo nekaj manjšega, bolj ljubkega. Želimo si srebrnih smrečic počasne in goste raste in v vrtnih centrih takšne tudi prodajajo.

Kroglasta srebrna smreka (Picea pungens 'Glauca Globosa') je zelo lep pritlikavi kultivar srebrne smreke. Ne raste v drevo, temveč v nizek, skladno oblikovan koš. V desetih letih doseže od 60 do 90 cm višine. Tudi kasneje lahko pričakujemo, da bo kroglasta srebrna smreka vsako leto zrasla v višino kakšnih 8 cm, v širino pa nekoliko več.

Iglice so izjemne modro srebrne barve, zato ta okrasna smrečica kar kliče po tem, da jo na vrtu uporabimo kot barvni poudarek. S svetlo barvo razvedri tudi bolj senčne vrtne kote. Pritlikava srebrna smreka je prav tako zelo lepa na senčnem skalnjaku.

Ker raste res počasi, jo s pridom sadimo tudi v korita, ki morajo biti široka vsaj 30 cm. Za družbo ji na balkonu damo spomladanske čebulnice, poleti pa modre lobelije. Lepa je tudi v barvnem kontrastu z rumeno cvetočimi cvetlicami ali z zlatolistnimi travami.

Hoopsova srebrna smreka (Picea pungens 'Hoopsii') velja za najbolj modro različico vrtnih srebrnih smrek. Rast te smreke je zelo gosta, a ne pritlikava. Računati moramo, da bo vsako leto pridobila od 20 do 30 cm višine. Konice vej so usmerjene nekoliko navzgor.

Kosterjeva srebrna smreka (Picea pungens 'Koster') je podobna Hoopsovi, le da je za odtenek manj modra. V višino obe priraščata enako hitro. Tudi Kosterjeva srebrna smreka oblikuje krošnjo v obliki stožca, je pa v mladosti nekoliko manj pravilna.

Hoopsova in Kosterjeva srebrna smreka sta selekciji bodeče smreke. Njuna barva je drugačna kot pri divji bodeči smreki, iglice pa so enako bodeče. Zelo bodeče! Mislimo na to in srebrno smreko posadimo stran od poti in otroških kotičkov.

Če želimo na vrtu poudariti modrikasti sij srebrnih smrek, jih posadimo v družbo tise, ki ima izrazito temne iglice. Podoben učinek dosežemo, kadar srebrno smreko kombiniramo s pušpanom.

Za kaj moramo poskrbeti

Srebrne smreke so zelo prilagodljive in se dobro vrastejo v zelo različnih tleh, izjema so le suha in močno apnena tla. Rastišče naj bo sveže, vendar brez zastajajoče vode. Idealna je polsenčna lega. Srebrna smreka spomladi pozno odžene, zato ji pozne pozebe ne škodijo. Dobro prenaša mestno, se pravi onesnaženo okolje. V primerjavi z drugimi smrekami bolje prenaša suh zrak in visoke temperature, kar pa ne pomeni, da ji to ustreza.

Na vročih in suhih krajih se srebrne smreke rad loti rdeči pajek. Ko se začnejo iglice sredi poletja osipati, je za boj proti temu škodljivcu že pozno. Napad lahko ustavimo, vendar se bo rastlina obrasla šele naslednjo pomlad. Ker je rdeči pajek pršica, moramo uporabiti posebno sredstvo, akaricid. Z njim škropimo zgodaj zjutraj na dan, ko ne pričakujemo hude vročine. Boljša je preventiva: v vročem poletju srebrno smreko vsak večer oprhamo s hladno vodo. Vsaj ena rastlina, ki ji tako priljubljeno večerno škropljenje iz vodovodne cevi ne škodi!

Fotogalerija

Ni nujno, da na vrtovih kaj cveti. Najdejo se tudi taki vrtniki, ki z nizkimi, pritlikavimi iglavci in redkimi, izbranimi grmovnicami ustvarijo prelepe vrtove.

Smrečica zbite rasti, ki v višino zraste največ do 1,5 metra, je primerna za skalnjake in vrtove zbirateljev: pritlikava smreka (Picea abies ʻPygmaeaʼ).

Komentarji (0)

RSS komentarji