Roze in vrt

Šele ko okoliško grmovje odvrže listje, opazimo rdeče plodove trdoleske.

Rdeče vijoličasta barva sredi grmovja. Le katera rastlina tako bujno cveti, pa še brez listja je, se bo morda vprašal kdo, ki se bo jeseni sprehajal med polji ali ob robu gozda. Ne le cvetovi, tudi plodovi so lahko zelo barviti in prav ti jeseni, ko listje odpade, postanejo opazni. Nič manj niso privlačni kot cvetovi, so pa veliko trajnejši. Tudi otožna jesen je z njimi živahnejša in toplejša, kot v resnici je.

Trdoleske bomo spomladi in poleti komaj opazili. Njihovi plodovi so jeseni vaba za ptice. V njih se skrivajo s tankim ovojem obdana semena, ki jih ptiči raznašajo naokoli, potem ko pojedo ovoj. Tistih nekaj jesenskih tednov, včasih lahko zelo kratkih, zadošča, da se rastlina uspešno obnavlja. S svojo barvo pa ne pritegne samo ptičev, tudi nam lahko polepša dan, če se podamo na polja, gozdne robove ali poseke.

V Sloveniji so rastejo v naravi tri vrste: navadna, bradavičasta in širokolistna. So grmi z zvezdastimi, večinoma zelenkastimi do rahlo rdečkastimi cvetovi, ki jih res bolj težko opazimo, če se rastlini spomladi ne približamo dovolj. Listi so enostavni in nasprotno razvrščeni. Plodovi so od tri- do petloputaste glavice. Kot že ime pove, imajo rastline zelo trd les, zato so ga večkrat uporabljali v strugarstvu.

Bradavičasta trdoleska (Euonymus verrucosa) je tista, ki je morda najbolj naša med njimi, vendar pa najbolj neopazna in najmanjša. Opisana je bila na naših tleh v okolici Idrije. Tukaj je v 18. Stoletju služboval prvi rudniški zdravnik Janez Anton Scopoli (Giovanni Antonio Scopoli). Preučeval je tudi rastlinstvo tedanje Kranjske. V drugi polovici 18. stoletja je svoja zapažanja objavil v dveh izdajah Flore Kranjske.

Bradavičasta trdoleska je počasi rastoč, tudi polegel grm. Najdemo ga v gozdni podrasti, če tja prodre vsaj nekaj svetlobe, drugače pa na gozdnem robu. Na vejicah je vse polno tvorb, ki nekoliko spominjajo na bradavice, zato grm slovensko ime prav dobro opiše.

Veliko pogostejša oziroma opaznejša je navadna trdoleska (E. europaea), ki ima tudi veliko ljudskih imen. Morda je najzanimivejše in zato najpogostejše ime škofovske kapice, ker po barvi in obliki plodovi nekoliko spominjajo na škofovska rdeča pokrivala. Grm glede rastišča ni zahteven in se pojavlja tako na vlažnih kot na suhih krajih. Zato ne preseneča, da omenjeno vrsto pogosto dobimo tako na Ljubljanskem barju, na Cerkniškem in Planinskem polju, kot tudi na suhih in zelo soncu izpostavljenih, prisojnih pobočjih. Rastlina prenese obilico vode v pomladanskem času in tudi njeno pomanjkanje poleti. Drugi dve vrsti trdolesk ne rasteta na tako skrajnih rastiščih.

Navadna trdoleska je zelo plevelna vrsta. Rada se pojavlja na zapuščenih vrtovih v mestih, na posekah, pa tudi na obronkih njiv, ob deblih sadnih dreves, kamor jo običajno zanesejo ptiči. Je pogost gradnik mejic, ki se vijejo med polji. Mladi poganjki so zelo štirioglati. Na robovih se pojavljajo opluteneli trakovi, ki so še po osutju listov v zimskem času okras rastline. Grm je zelo gost in ga lahko oblikujemo v poljubne oblike.

Nekoč so trdoleske sestavljale žive meje med njivami, posamično rastoči grmi pa so bili zelo gosti, polni mladih poganjkov, saj so imeli dovolj svetlobe. Ker so takrat še sejali ročno, je bil primeren grm za rezanje šib, s katerimi so označevali setvene črte. To so bile črte, ki jih je sejalec potegnil zato, da je na široki njivi vedel, do kod z enim zamahom leti seme. V grmih so prostor našle ptice za spletanje gnezd. Na trdoleske so privezovali vprežno živino, da je vsaj ob glavi imela nekaj sence. Jeseni se je trdoleska sredi polja obarvala povsem rdeče oranžno. Soncu močno izpostavljene rastline so vedno dobro cvetele in tudi dobro plodile.

Sahalinska trdoleska (Euonymus planipes) je primerna za majhne vrtove. Spomladi razvije zvezdasto oblikovane zelene cvetove, plodovi pa so večji in izrazitejše barve kot plodovi naših trdolesk. Lepi so, ko se pozibavajo na dolgih pecljih v jesenskem vetru.

Širokolistna trdoleska (E. latifolia) je višji in običajno manj gosto razrasel grm. Z nekoliko večjimi in manj gosto posejanimi plodovi, ki pa niso nič manj barviti, je kljub vsemu manj opazna.

Čeprav so po vrtovih bolj razširjene tuje vrste trdolesk: japonska (E. japonica) in plazeča (E. fortunei) z različnimi sortami, je tudi naša navadna trdoleska zanimiva vrtna rastlina. Tudi iz te vrste so vrtnarji vzgojili posamezne sorte. Poleg barvitih plodov se jeseni listje obarva živordeče, tako da je na vrtu dvakrat v okras, najprej zaradi lepo obarvanih listov in nato še zaradi zanimivih plodov.

Barviti plodovi trdoleske nas bodo, ko jih bomo enkrat opazili, vsako jesen zvabili na polja, med mejice, na gozdne robove, kjer trdoleska bogato zažari. Lahko pa bo vsako jesen znova obarvala naš vrt, če ji bomo izbrali prostor na njem.
   

Navadna trdoleska

Navadna trdoleska (Euonymus europaeus) je zelo razširjena tako po mešanih kot listnatih gozdovih. Najdemo jo na gozdnih robovih,v mejah, na posekah, ob rekah in potokih.
ZNAČILNOSTI: Zraste od 2 do 3 metre visok grm ali do 6 metrov visoko drevo.
LISTI: Elipsasti do jajčasti, do 12 cm dolgi, na robovih celi ali drobno nazobčani. Na otip zelo mehki in gladki.
PLOD/CVET: Cvetovi so majhni, neizraziti, zelenorumene barve. Nezreli plodovi so zeleni in zaprti, ko dozorijo, postanejo rdečkasto rožnati. Odprti spominjajo na pokrivalo. V njih je več semen izrazito oranžne barve. Rastlina je strupena.
RAZŠIRJENOST: Prijajo ji skoraj vsa rastišča, saj je zelo razširjena tako po mešanih kot listnatih gozdovih.
RASTIŠČE: Najraje ima rodovitna in nekoliko ilovnata tla. Najdemo jo tudi na apnenčastih, globokih tleh. Kaže na prisotnost ilovice.
VLAGA: Najprimernejša so suha do sveža, dobro odcedna rastišča. Na rastiščih s stoječo vodo ne uspeva.
TEMPERATURA: Glede temperatur ni zahtevna, prenaša tako nizke kot visoke temperature.
SVETLOBA: Prijata ji sonce ali polsenca.
PH: Najbolje uspeva na rastiščih z bazičnim pH.

Opis navadne trdoleske je objavljen v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč založbe Didakta.

Komentarji (0)

RSS komentarji