Roze in vrt

Jeseni se puste skalne brežine Primorske spremenijo v ognjeno morje nizkega grmičevja.

Jeseni se puste skalne brežine Primorske spremenijo v ognjeno morje nizkega grmičevja, ki se razrašča na najbolj kamnitih in pustih tleh. Takrat ga šele zares opazimo – ruj (Cotinus coggygria), simbol trdoživosti in skromnosti.

Prav tako kakor je lep prosto rastoč v naravi, je lep tudi na vrtu. Je prezimno trdna in nezahtevna rastlina. Suša ga ne prizadene. Razrašča se na zelo skromni zemlji, edina zahteva, ki mu jo moramo izpolniti, je dobro odcedna prst. Bolj ko je peščeno, bolj bo uspeval. Tudi z gnojili ni pametno pretiravati, ker bo prehitro rasel in ne bo imel kompaktne, zbite rasti. Na vrtu ga lahko obrezujemo in s tem ohranjamo njegovo nizko rast. Na Krasu, kjer ga je največ, ga »obrezuje« burja, zato tam grmički le redko sežejo višje od kakega metra. Ne samo jeseni, grm je lep tudi spomladi, ko se na njem razvijejo drobni nežno zeleni lističi, in pozneje, ko se ob listih razvijejo drobni, rumenkasti cvetki, združeni v do dva decimetra dolge late na koncu poganjkov. Cveti od maja do junija, listi postanejo temnozeleni, so elipsaste oblike, oktobra pa se odenejo v rumene, oranžne in rdeče barve.

Na vrtu je še posebej priljubljena sorta rdečelistnega ruja (C.c. 'Royal Purple'), ki ima liste ves čas škrlatno obarvane. Iz severne Amerike je znan ameriški ruj (C. obovatus), ki zraste višje kot naš ruj, ima drevesasto obliko, cvetovi pa so občutno manjši. Jeseni se mu listje obarva oranžno.

Navadni ruj                                   Lubje navadnega ruja                     

ZNAČILNOSTI: Navadni ruj je lahko pritlikav in doseže v višino le nekaj cm, lahko pa zraste od 2 do 3 metre visoko.
LISTI: Listi so na otip gladki, ovalni, na koncu rahlo zašiljeni, 3–8 cm dolgi, z lepo vidnimi vzporednimi žilami. Navadno so na dolgem peclju. Jeseni so izrazitih barv, od zlato rumene do škrlatno rdeče.
PLOD/CVET: Cvetovi so umazano rožnate barve, od daleč so videti kot puh.
RAZŠIRJENOST: Pri nas je precej pogost, najdemo ga v jugozahodni Sloveniji, na Krasu in ponekod v predalpskem svetu. Krasu daje v času cvetenja umazano rožnat pridih, jeseni pa zaradi barve listov škrlatno rdečega.
RASTIŠČE: Prijajo mu kamnita (gruščnata) rastišča na apnenčasti matični podlagi. Ponekod celo rahla, peščena ter nekoliko ilovnata rastišča.
VLAGA: Suha do rahlo vlažna, dobro drenažna rastišča z vodo globoko v podtalju.
TEMPERATURA: Prijajo mu višje temperature na rastišču (talne in zračne) v času vegetacijske dobe. Pozimi dobro prenaša zelo nizke temperature.
SVETLOBA: Je sončna in na nekaterih rastiščih celo polsenčna vrsta.
PH: Sicer najbolje uspeva na apnencu, prenese pa zelo raznolik pH – od rahlo kislega do rahlo bazičnega.

Opis je objavljen v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč založbe Didakta. 

Komentarji (0)

RSS komentarji