Roze in vrt

Porezen je zelo razgiban in tudi zelo bogat z rastlinstvom.

Porezen leži med Baško grapo, Cerkljansko kotlino in Davčo. Visok je 1632 metrov. Enako se imenujejo tudi pogorje in samotne kmetije pod njim, ki pa so že dolgo prazne. Porezna še ne prištevamo v pravi alpski svet, je pa zelo razgiban in tudi zelo bogat z rastlinstvom. Po prvi svetovni vojni je to območje pripadlo Italiji. Tod je tekla stara jugoslovansko-italijanska meja, o čemer pričajo številni bunkerji.

Kako pridemo do Porezna? Ker je to najvišji vrh med okoliškimi dolinami, ga je možno osvojiti z vseh strani, iz Baške grape, s cerkljanske in z davške strani, torej z Gorenjske. Seveda so to pešpoti, za dobre tri do štiri ure hoda. Danes pa je s cerkljanske in davške strani do koče speljana tudi cesta. Vendar je dovoz do koče dovoljen le za oskrbovanje, kljub temu pa se lahko z avtom pripeljemo precej visoko. Iz doline najlaže najdemo cesto na križišče, kjer se odcepi makadamska pot za Porezen, če sledimo oznakam za smučarsko središče Cerkno (Škofja Loka – Železniki – smer Cerkno in nato smer Porezen ali Škofja Loka – Cerkno – Novaki – smučarsko središče – smer Porezen). Od tod smo v eni uri in pol zlahka na vrhu.

Pripeljemo pa se lahko do niže ležeče lovske koče ali pa na poprejšnje bližnje senožeti (Medrce). Če se bomo podali peš od te ravni, bomo res lahko uživali. Senožeti, ki so jih po teh strmih pobočjih pred desetletji še kosili, so kot nalašč za počivanje in opazovanje najrazličnejšega rastlinstva. Pisano rastlinstvo nas bo spremljalo na vsej poti do vrha, vmes pa bomo našli tudi nekaj užitnih rastlin za posladek. Borovnice in maline dozorijo tu šele avgusta, tako da bomo tu in tam kar obstali in se jih najedli.

Arnika je po senožetih zelo pogosta, prav tako pa tudi volkovje in jesenska resa, kar vse kaže na precejšnjo zakisanost posameznih predelov. Pod malim Poreznom nas bo presenetil panonski svišč, ki bo v tem času že odcvetel. Porezen je posebnost tudi zato, ker tu rušje nadomešča zelena jelša, ki se v pravih sestojih pojavlja tik nad gozdno mejo. Tod je doma endemična kratkodlakava popkoresa. Ta nežna in krhka rastlinica raste v skalnih razpokah na južni strani Porezna. Posebnost so še mogočne kraljice gora, ki cvetijo prav avgusta. Še pred tridesetimi leti so bila strma pobočja in zajede pod vrhom Porezna vse modre od te prekrasne cvetlice. Zdaj je ta rastlina zaradi opuščanja košnje in zaraščanja vse redkejša. Če jo hočemo videti, se moramo z vrha spustiti proti Otavniku in nato po prečni mulatjeri po južnem pobočju zaviti nazaj proti vzhodu.

Pot od vrha Porezna do koče bi lahko razglasili za pravi botanični vrt, saj tod med skalami tik nad potjo vsepovsod kaj cveti. Tu so dresni, lepeni, vrbe, kamnokreči, (hostov, grozdasti in vednozeleni,), dlakavi sleč, vednozelena gladnica in še mnogo drugih rastlin. Ne smemo spregledati še dveh, ki se zadržujeta bolj na južni strani, to sta prilegli grahovec in avrikelj, ki ga je na Poreznu res veliko. Na strmih pobočjih na južni strani bomo poleg že omenjene kraljice gora med travo našli še preobjede, rumeni svišč in malocvetni repnjak. Velike kobulnice kar tekmujejo, katera bo zasedla večje površine: širokolistni jelenovec, bleščeča velestika, dišeči kromač, med skalami pa še skalna prerast.

Poleg cvetlic je čudovit tudi razgled, saj se nam odpira na vse strani, kot da bi objel vse gore in doline. Tja proti Triglavu podnevi, v jasnih nočeh pa vse do Benetk.

Komentarji (0)

RSS komentarji