Poleg opisanih šestih vrst preslic v Sloveniji uspevajo tudi vodna preslica, zimska preslica, travniška preslica, razrasla preslica in druge.
  Njivska preslica
(Equisetum arvense)
RAZŠIRJENOST: Njivska preslica je zelo razširjena vrsta. Najpogosteje uspeva po poljih, vlažnih tratah, ob poteh, železniških progah in nasipih. Pri nas je redkejša v Julijskih Alpah, ponekod v dinarskem svetu, na Kozjaku, v Halozah in osrednjem delu Slovenskih goric.
RASTIŠČE: Najprimernejša so ilovnata tla, čeprav močvirnatih rastišč ne prenaša.
VLAGA: Prijajo ji vlažna ali mokrotna rastišča.
PH: 6 in 7
SVETLOBA: Je sončna vrsta.
CVETI: od marca do maja
Če se preslica pojavi na vrtu, jo moramo dosledno uničevati. Več o tem lahko preberete tukaj.
  Močvirska preslica
(Equisetum palustre)
RAZŠIRJENOST: Najpogostejša na vlažnih ali močvirnatih travnikih, barjih in v jarkih – v Cerkljanskem in Polhograjskem hribovju, ob Savi Bohinjki in Dolinki, v Ljubljanski kotlini, na Ljubljanskem barju, Cerkniškem polju, v Krško-brežiški kotlini, ob Dravinji, Dravi, Muri in na Goričkem.
RASTIŠČE: Najbolje uspeva na hranljivih humoznih ali glinastih tleh. Izgine zaradi premočnega gnojenja, košnje ali osuševanja tal.
VLAGA: Prijajo ji vlažna ali močvirnata rastišča, najdemo jo celo v stoječi vodi.
PH: 5, 6, 7
SVETLOBA: Je sončna vrsta.
CVETI: od junija do avgusta
Močvirska preslica je strupena.
  Gozdna preslica
(Equisetum silvaticum)
RAZŠIRJENOST: Najdemo jo v Karavankah, na Pohorju, severnem do severozahodnem delu Slovenskih goric, na Goričkem, ob Muri, ob izlivu Drave na Hrvaškem, ob Krki in na posameznih območjih v dinarskem svetu – v okolici Borovnice, na Kočevskem …
RASTIŠČE: Izogiba se apnenčasti podlagi.
VLAGA: Najbolje uspeva na vlažnih do zamočvirjenih rastiščih.
PH: 4, 5, 6
SVETLOBA: Je senčna vrsta.
CVETI: od julija do avgusta
  Velika preslica
(Equisetum telmateia)
RAZŠIRJENOST: Pogosta v Koprskem primorju, ob reki Reki, v zahodnem delu Vipavske doline, ob Idrijci, v Škofjeloškem hribovju, ob Savi Bohinjki in Dolinki, na Ljubljanskem barju, ob vseh rekah v JV, SV in V Sloveniji, v SZ delu Slovenskih goric in na Goričkem.
RASTIŠČE: Čeprav ima najraje rastišča na ilovnati ali glineni podlagi,jo je ponekod (redkeje) mogoče najti ob železniških progah na izrazito suhih rastiščih.
VLAGA: Najpogosteje raste na vlažnih ali mokrotnih rastiščih.
PH: 6 in 7
SVETLOBA: Je sončna vrsta.
CVETI: od maja do avgusta
 Brinolistni lisičjak
(Lycopodium annotinum)
RAZŠIRJENOST: Zelo pogost v sredogorju in alpskih predelih, tudi na zmerno vlažnih resavah. V Sloveniji uspeva v Julijskih Alpah, SZ predalpskem hribovju, v Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah. Najdemo ga tudi na Pohorju, v južni Sloveniji pa v okolici Snežnika in Goteniške gore.
RASTIŠČE: Pogosto se pojavlja na zakisanih tleh iglastih gozdov.
VLAGA: Prijajo mu vlažna rastišča.
PH: 4, 5, 6
SVETLOBA: Je senčna vrsta.
CVETI: od julija do septembra
 Kačji jezik
(Ophioglossum vulgatum)
RAZŠIRJENOST: Uspeva v Vipavski dolini, ob reki Reki, v okolici Postojne, v Cerkljanskem hribovju, Ljubljanski kotlini in na Ljubljanskem barju, ob Čabranki in v južnem delu Bele krajine, v Krškem gričevju, ponekod na Kozjaku, v Velenjski kotlini, ob Dravi, Muri in SV delu Goričkega. V Alpah je redek.
RASTIŠČE: Prijajo mu glinasta, s hranili slabo preskrbljena tla. Rad ima veliko količino kalcija v tleh.
VLAGA: Prijajo mu vlažna rastišča.
PH: 4, 5, 6
SVETLOBA: Je sončna vrsta. Na senčnih rastiščih ne uspeva.
CVETI: junija in julija
Opisi so objavljeni v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti
rastišč založbe Didakta.
|
