Roze in vrt

Domači gartlc je urejen še posebej domiselno in z ljubeznijo: številne dišavnice in zelišča so posajeni poleg zelenjadnic, posamezni kotički so obrobljeni z nizko pušpanovo mejico, pisano barv

Na vrtu ob stari, ljubeče obnovljeni domači hiši je lastnikov podpis zelo očiten. Odseva njegov značaj, njegova nagnjenja, njegovo zrelost in zato je enkraten. To, da je Božidar Zavšek slikar in umetnik, daje njegovemu vrtu v Žalcu dodatne razsežnosti.

»Pomembno se mi zdi, da na vrtu uživam, ne da bi moral stalno delati na njem. Prav zaradi tega užitka sem več na vrtu, kot bi bil sicer, če bi bil v to prisiljen.« To njegovo spoznanje je ključnega pomena za razumevanje vrta. Nikoli se ni poglabljal v spoznavanje rastlin, ni zvesto sledil tujim zgledom, raje se je prepuščal svojim občutkom. Učil se je, medtem ko so nekatere rastline pri njem uspevale in druge životarile. Slednje je zamenjal s podobnimi iz narave in rešil težave. (Ker astilbe niso kazale pravega veselja, jih je nadomestil z navadnim kresničevjem, ki se bujno razrašča.)

Božidar Zavšek je kot mladenič risal stripe in karikature. Verjetno je nagnjenost k likovnemu ustvarjanju podedoval po očetu, ki je rad slikal, s časom pa je prerasla v življenjsko delo. Nekaj let je delal kot oblikovalec v tiskarni, potem pa je zbral pogum in zaživel kot svobodni umetnik. »Z grafiko sem se ukvarjal vzporedno, glavno je bilo slikanje. Včasih nisem bil tako produktiven, kot sem zdaj. Zdaj delam v grafiki tako, da kombiniram tisk z dodelavo, v akvarelni ali akrilni tehniki.«

Vseskozi je upodabljal motive iz narave, pri tem pa mu je bilo slikanje teh nekakšna vaja. Veliko se je ukvarjal z aktom. Kljub abstraktnim motivom so njegove slike polne realistično izdelanih detajlov, ki pa sestavljajo nadrealistično celoto. Zelo pogosto na njih vidimo rastlinske motive, kar je gotovo odraz okolja, v katerem ustvarja.

Domačijo je začel obnavljati leta 1986 in si v njej uredil atelje ter domovanje. »Ker sem tu že prej precej dolgo živel, sem vedel, kje se dobro počutim, kje rad posedam. Terase nisem naredil tam, kjer se na koncu hiše začne vrt, temveč ob hiši, kjer je poleti senca. Prijatelj arhitekt je izrisal osnovni, grobi načrt. Vključil sem cigarovec, veliko drevo, ki je že raslo tik ob hiši. Spomladi sem hotel imeti sonce na terasi, saj takrat cigarovec še ni olistan. Potem, junija, pa mi prija senca njegove krošnje. Za kritino sem predvidel bobrovec. Ko pa sem v revijah videl zimske vrtove, krite s steklom, sem se odločil za manjše steklene plošče, ki sem jih položil na enak način kot bobrovec – s prekrivanjem. Zdaj imamo presojno streho na leseni konstrukciji.«

Vrt obraščajo zimzeleni iglavci, med njimi je največ smrek. Čeprav je to za živo mejo povsem neprimerna drevnina, se lastnik trudi, da bi jo z obrezovanjem obdržal v primernem obsegu. S trato se ne trudi veliko: kosi jo redko, nikoli je ne gnoji: če se v njej razraste detelja, jo pusti; z mahom se je nehal boriti. Številne zimzelene grmovnice so ostanek iz prvotnega obdobja urejanja vrta, ko ni hotel imeti cvetočih rastlin. Šele opazovanje fotografij angleških vrtov v tujih revijah, še bolj pa barvitost platen Ivane Kobilce, sta mu odprla oči tudi za cvetove.

»Zdaj poskušam saditi tako, da bi bilo na vrtu stalno nekaj zanimivega, a še nisem dosegel prave barvne usklajenosti. Tako imam dalije živih barv, ker me spominjajo na staro mamo, na njen vrt, v spomin mi prikličejo tisti vonj.«

Zavškov vrt je poln izvirnih dodatkov: sestavljenih ali posamičnih predmetov, nanovo obarvanih, ki obiskovalca spodbudijo, da se jim približa, si jih ogleda in potem razmišlja o njihovi vlogi.

»Vedno najprej sežem po tistem, kar mi je na voljo. Nikoli si ne zadam naloge, zaradi katere bi moral iskati kak poseben material. Oče je imel veliko praznih glinenih lončkov, v katerih je gojil kaktuse, ki jih pozneje presadil v plastične. Glineni pa so ostali, začel sem zlagati in jih obešati … Opazil sem, da se v njih rade zbirajo ose. Včasih smo se os bali, motile so nas. Prebral sem, kako so koristne, lahko bi nam bile za zgled, zato sem jih začel opazovati. Zdaj jim damo jesti in pustijo nas pri miru. Treba se jim je približati in opazili bomo marsikaj zanimivega. Tako je z vsem, z živalmi ali z rastlinami.«

Kdor opazuje, vidi več kot drugi. Nekatere to spodbudi k ustvarjalnosti. Med njimi je gotovo Božidar Zavšek in dokaz za to je njegov vrt.

Rože & vrt III/8 (avgust 2004)

Fotogalerija

Navadno kresničevje je ena Daretovih najljubših rastlin, zato ne manjka niti ob vodnem motivu, skritem med različnimi okrasnimi grmovnicami in drevesi.

Posamični barvni poudarki so na tako zelenem vrtu, kot je Zavškov, gotovo potrebni. Še posebno če jih sestavljajo živobarvni turški nageljčki in dlakave lučce, ki jih dopolnjujejo značilne oblike makovih glavic.

Tam, kjer se poraščena hiša združi z vrtom, je prostor za jutranjo kavico. Pogled objame vse listje in cvetove, ušesa pa polni ptičje petje.

Od pomladi do pozne jeseni se Zavškovi najraje zadržujejo v senčnem kotičku, ki so ga uredili nasproti vhoda v hišo. Senco zagotavlja krošnja cigarovca, dež lovijo stekleni strešniki, lepoto pa ponujajo Daretovi in Gocini izdelki, šopki suhih zelišč in ljubeče shranjene starine.

Komentarji (0)

RSS komentarji