Vrtovi
Slovenski vrtovi
Preplet narave z vrtom | Preplet narave z vrtom |
|
|
|
| Besedilo in fotografije: Stane Sušnik | |||
Ko sta zakonca Helena in Bojan Zorjan iz Žirov pred leti hodila na sprehode ob potoku in si ogledovala zemljišče, kjer sta pozneje postavila svojo hišo, je Helena že sanjala o atrijski hiši z vrtom in s teraso. Bila sta dovolj vztrajna, da danes uživata v lepi hiši, obdani z vrtom. Začetki urejanja okolice sicer niso bili tako spodbudni, saj sta najprej morala očistiti povsem zaraščen del ob vodi, kjer pa sta pustila nekaj izbranih grmov, dreves, kresnic in trav. Te zdaj bujno rastejo in so sestavni del vrta. Potem sta v drevesnici nakupila nekaj rastlin in jih posadila okoli hiše. V naslednjih letih sta jih presajala, a kmalu spoznala, da s pomanjkljivim znanjem vrta ne bosta mogla urediti tako, kot bi želela. Sokrajan, likovni umetnik Tomaž Kržišnik, ju je seznanil z Juto Krulc, ki je sprejela njuno prošnjo, naj naredi načrt za njun vrt. Leta 1994 so začeli oblikovati enega najbolj sonaravno oblikovanih vrtov na tem koncu Gorenjske. Tomaž Kržišnik je z mojstrsko roko narisal in dal izdelati nevsakdanjo vrtno ograjo, ki se vklaplja v okolje s svojo mehkostjo in zračnostjo. Tlaki pred hišnim vhodom so skupno delo: načrt je izrisala gospa Krulc, izvedba pa je Kržišnikova. V njih so izvirno povezani kamni z drugimi gradivi. O tem, da Zorjanova cenita Kržišnikovo umetnost, pričajo številni detajli znotraj hiše. Predvrt – zlitje rastlin, kovinskih prvin in tlakov – je usklajen s poudarjenim hišnim vhodom. Nad ograjo se vzpenjajo vrtnice in sroboti, pleza tudi bela glicinija. Spomladi se razcvitajo tulipani, potonike, zajčja ušesa obrobljajo pot. Levo od vhoda raste nekaj sadnih dreves, med njimi tudi škrlatnolistna okrasna jablana. Pod debli so nekošeni otočki, pomešani s pomladanskimi travniškimi cvetlicami. Mimo poglobljenega dovoza vodi pot za hišo, kjer se nekoliko dvignjeno zemljišče mehko spušča proti potoku in tankemu gozdnemu robu. Vzhodno leži manjši zelenjavni vrt, kjer raste zelenjava, pomešana s cvetlicami. Ljubka lesena lopa, obdana s skladi drv, ponuja zavetje leseni klopi, s katere lastnika občudujeta vrt po vzdolžni osi. Rahlo valovita travna površina je vijugasto obrobljena z nizkimi blazinami trajnic, le ob dovozu v garažo se dvigajo preprosti leseni stebriči, ki so nekakšno ogrodje za plezavo hortenzijo, različne vrtnice in srobot. Gozdni rob je splet slečev, kresnic, nepozebnika, naprstecev, lesk in blazine, pogrnjene iz krvomočnic. Te trajnice so eden od zaščitnih znakov Jutinih vrtov in ne preseneča, da so se priljubile tudi Zorjanoma, o čemer priča več otočkov, razporejenih po vrtu. Življenje poskrbi, da se najdejo sorodne duše. Oblikovalka Zorjanova išče navdih v oblikah, ki jih ponujajo listi rastlin, arhitektka Krulčeva pa je znana po svojem nagnjenju do rastlinskih prvin, kot so listi, stebla, veje, razrast. Tudi kadar nič ne cveti, so blazine različnih listov dovolj privlačne. Travnati del vrta ni nikakršna trata, saj sta ga Zorjanova posejala z ostanki sena z mamine kmetije, pomešanimi s semeni trav. S košnjo počakajo, dokler ne odcvetijo ivanjščice. Pod češnjo je otok spominčic. Vrt lastnikoma pomeni več stvari. Helena pravi: »Ves prosti čas delam na vrtu, pozabim na hrano in sploh na vse. To delo me tako veseli, da ne čutim utrujenosti, saj me navdihuje.« Bojana v mladosti vrtovi niso zanimali, kar pa se je začelo spreminjati z nastajanjem njunega raja: »S tem vrtom se je moje življenje obogatilo, mi odprlo povsem nove stvari. Postal sem navdušen občudovalec.« Rad pomaga Heleni, predvsem pri težjih delih. Na vrtu Zorjanovih opazovalec marsikje ne more določiti, kje se začne naravno okolje in kje se končuje vpliv človeških rok. Ubranost lastnikov z oblikovalko je v sozvočju z njihovim skupnim odnosom do narave.
Rože & vrt II/8 (avgust 2003)
Zaznamek
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||