Vrtovi
Slovenski vrtovi
Vrt s pridihom Sredozemlja | Vrt s pridihom Sredozemlja |
|
|
|
| Besedilo in fotografije: Stane Sušnik | |||
Zdaj, ko se avtocestni križ zlagoma uresničuje, ni več težko priti v eni uri iz mrzlih gorenjskih dolin, kjer se zaplate snega umikajo vijoličastim preprogam žafranov, na vabljivo toplo Goriško. Tu odložim suknjič in globoko vdahnem žive barve stoterih spomladanskih cvetov: tulipanov, narcis, forsicij, magnolij, češenj in lipovk. Vse to in še marsikaj drugega cveti in brsti na vrtu družine v Šempetru pri Gorici. Očara me prav to pestro podnebje naše Slovenije, saj je moč v vsakem trenutku občudovati nadvse različne vrtove. Če se spomladi naveličaš zvončkov, telohov in rumenega drena, ni treba daleč, da ti zadiši po morju. Tam raste drug svet, ki zbudi spomine na potovanja ob sredozemskih obalah; svet barv in opojnih vonjav. Pavzinovi so premišljeno izbrali kraj, kjer so pred poldrugim desetletjem postavili lepo hišo. To je najtoplejši del Šempetra, kjer na prostem gojijo mandarine (oberejo jih od 50 do 100 kilogramov!), kjer zunaj raste aralija, kakršne sicer gojimo kot sobne posodovke, kjer so ponosni na lepo raslo srebrno akacijo ali mimozo, poleg nje pa v višino sili evkalipt. Hišo so postavili na visoko nasutem zemljišču in s tem pridobili prednost, da se danes zviška razgledujejo po vrtu in lepi okolici. V nasuto zemljo so vkopali cevi zalivalnega sistema s pršilnimi šobami, kar olajša negovanje vrta v poletni pripeki. Čez čas so dokupili še zemljišče nasproti hiše, na drugi strani ulice, ga očistili navoženega materiala, terasasto uredili in na robu postavili pokrito poletno počivališče z žarom. Skupna površina njihovega vrta danes presega 2000 kvadratnih metrov. Osnovni načrt zasaditve vrta jim je naredila Zdenka Babnik, ki danes vodi eno izmed bližnjih vrtnarij. Njene predloge so z leti dopolnili z rastlinami, ki so jih srečevali na svojih potepanjih po Sredozemlju. Tako jim sredi vrta lepo uspeva aravkarija. Za tople kraje so značilne tudi grmaste lagerstremije, ki jih je treba vsako leto znova močno obrezati, da se julija razcvetijo v močnih rdečih, vijoličastih in oranžnih barvnih odtenkih. Zdaj so osupljivo lepe japonske okrasne češnje z belimi in bledo rožnatimi polnjenimi cvetovi. Zgodnje magnolije so se že osule, prihaja pa čas glicinije, ki tesno opleta ograjo na terasi. Tudi grmasta potonika je že oblikovala popke cvetov, ki bodo vzbujali občudovanje okoli 1. maja. Na gornjem delu vrta je več sadnih rastlin kot okrasja. Prek robov se prevešajo avbrecije, nasproti si stojita špalirja hrušk in trte, pod njima so češnje in višnje, ob robu zemljišča pa se razpirajo grmi debeloplodnih lesk. Ob poletnem nadstrešku stoji velika, lepo obnovljena stara preša z gospodarjeve domačije v Vipavi. Spoštovanje do tradicionalnih, na okoliš vezanih rokodelskih izdelkov Pavzinovi izkazujejo tudi s kamnitimi koriti, kakršna so včasih stala na dvoriščih kraških hiš. Podobno vlogo ima grm španskega bezga ali majnice, kot pravijo tej dišeči spomladanski grmovnici; »floska« pa je domače ime za grm s čudovito dišečimi cvetovi, znan drugače kot dišeči les (Calycanthus occidentalis). Ta grma včasih nista smela manjkati pri nobeni tamkajšnji kmetiji, zato ju gojijo tudi pri Pavzinovih. Terasa, tlakovana s keramičnimi ploščicami, oklepa hišo s treh strani, na njej pa stojijo postavne posode iz žgane gline, lepi primerki italijanskega oblikovanja. V njih se v toplih mesecih bohotijo sezonske cvetlice, posebno lepa posoda pa v senčnem vogalu ponuja zavetišče vodenkam. Zakonca skrbita za vrt, ki je vseskozi lepo negovan. Ona zaliva in neguje s svojimi »zelenimi prsti«, on pa rad vzame v roke škarje in pomaga pravilno oblikovati in usmerjati novo rast.
Rože & vrt III/5 (maj 2004)
Zaznamek
Komentarji (0)
![]() Napišite komentar
Za komentiranje morate biti
prijavljeni
. Prosimo vas, da se
registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.
|
|||