Roze in vrt

Malo je vrtnarjev in strokovnjakov, ki ločijo javni vrt od zasebnega, kamor smejo le izbrani obiskovalci.

Izidorja Goloba ni treba posebej predstavljati, vsaj ne tistim, ki vrtnarijo s trajnicami in ne le v balkonskih koritih. Ljubezen do rastlin se ga je prijela že v mladih letih, na rodnem Cerkljanskem, globoko pa se je ukoreninila v Šentilju blizu Maribora, kjer sta si s soprogo Mojco pred poltretjim desetletjem postavila dom in uredila vrt.

Vrt družine Golob ni namenjen obiskovalcem. Te usmerjajo na nasad nedaleč od doma, kjer Izidor goji svoje ljube perunike, maslenice in ducate drugih trajnic, namenjenih prodaji v okviru družinske vrtnarije Peroma. Domači vrt so uredili skladno z možnostmi, ki jih je ponujalo nekaj več kot 700 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ležeče na položni sončni brežini. Ker je Izidor Golob eden tistih redkih vrtnarjev, ki so vešči pisane besede, zna svoje misli povedati domiselno in duhovito, zato si bom večkrat pomagal z njegovimi besedami. Četudi sam opravi največji del dela na vrtu in ni več v rosnih letih, se dela loti z veseljem, vsak dan znova, kajti: »Na svojem koščku zemlje za človeka niti boleče hrbtišče pogosto ni moteče, čeprav še vedno boli. Tako kot življenje nadaljujemo vsak dan znova, je vrt z vsakim dnem nekaj drugega, drugačnega videza in z drugim sporočilom.«

Čeprav po izobrazbi ni vrtnar, je s svojimi zelenimi prsti, radovednostjo in potrpežljivostjo dosegel, da je njihov vrt vseskozi vabljiva cvetoča knjiga. »Našega vrta nisem nikoli pretirano strokovno načrtoval, temveč sem ga soustvarjal tako, kot sem pač vedel in znal, predvsem – kakor sem mogel. Nekako sem vedno 'prisluhnil, kako trava raste', pa ne po butalsko, bolj po logiki človeka, zraslega med kamenjem na skopi bajtarski zaplati tam nekje v hribih.« Ker je nadvse skromen človek, pristavi, da vrt ni oblikovno dognan, a morebitne pomanjkljivosti uspešno skrijejo rastline, ki se bohotno razraščajo in barvito prepletajo. Te imajo na Golobovem vrtu prednost pred drugimi prvinami, kot so pohištvo, pohodne površine, trata ali vodni motivi.

Med okrasnimi rastlinami so mu najljubše trajnice, ki pa jih, zaradi trajnejšega dekorativnega učinka, dopolnjuje s čebulnicami, dvoletnicami in preprostimi enoletnicami. Največkrat se odloči za žametnice, tolščak in kozmeje. 

Vrt poznavalca, v katerem se skriva mnogo drobnih biserov in redkih rastlin.

Lesnatih rastlin na vrtu ni veliko; prevladujejo tiste, ki jih gojijo zaradi plodov. »Prva drevesca jablan sem na vrtu posadil, še preden so začeli rasti zidovi našega doma. Mislil sem si takole: rad imam sadje in otroci prav tako. Potem se jablanam pridruži še kakšna češnja in marelica, a vse za domačo rabo in brez grenkobe, če pridelek ni zadovoljiv. Z nekaj trsi v obrobni brajdi izkažem čast 'najlepši popenjavki' in si za nagrado privoščim vitaminsko zobanje nekaj jesenskih tednov.«

Da so tu doma ljudje, ki cenijo lepo urejeno okolico, opazimo, takoj ko nas pot pripelje pred hišo. »Za našo ograjo, ki je naperjena edino proti bevskajočim onesnaževalcem cenjene solatne gredice, je ob zeleni tratni zaplati še cvetlična gredica, ki poskuša biti vse leto privlačna vizitka tu bivajočih.«

Z leti je domači vrt dobil vlogo »matičnega nasada«, kjer so se zbirale z vseh koncev prinesene ali doma vzgojene sadike najrazličnejših okrasnic. Čeprav so se mnoge preselile na nasad, namenjen poklicni vzgoji, jih je na vrtu še vedno zelo veliko. »Gneča je že precejšnja in lahko mi obiskovalci in poznavalci štejete v slabo, da vse sadim nekako 'v tri nadstropja'.« Prav zato so na vrtu številne rastline označene z etiketami.

Izidor Golob ve, da rastlin ne smemo preveč pestovati, če naj preživijo tudi v podnebno manj idealnih razmerah. Zato vrt v poletnih suši zaliva le tam, kjer so setve in sveže zasaditve, in prilije še h kateri izmed dragocenejših sadik maslenic ali sibirskih perunik. Vlage ne odreka slečem, azalejam in skupini host.

Pri takšnem poznavalcu z dolgoletnimi izkušnjami, kot je Izidor Golob, bi pričakovali, da se mu je kateri izmed kotičkov vrta s časom bolj vrasel v srce, vendar ponudi salomonski odgovor: »Kako naj se odločim le za enega, ko pa ima vrt toliko kotičkov, toliko pribežališč? Vsak dan znova mi je najljubši, ker sem jih že mnogo dočakal. Vsak dan znova je na vrtu kaj novega. Najlepše je to, da stalno ustvarjam in mi ni nikoli dolgčas.«

Rože & vrt III/6 (junij 2004)

Fotogalerija

Pravilne kombinacije barv, listov in cvetov ni lahko doseči, še težje pa jo je obdržati.

Med drugimi trajnicami se »repenčijo« perunike, ki so Izidorju Golobu najbližje, saj se je z njimi vse začelo.

Nasad trajnic je dobro zamišljen takrat, ko na njem vseskozi kaj cveti. Medtem ko nekateri cvetovi venejo, se drugi popki šele odpirajo.

Komentarji (0)

RSS komentarji