Roze in vrt

Modro cvetoči davidijevi budleji se pridružujejo popki perovskije.

Ste kdaj zaprli oči in se preselili nekam, kjer cvetijo spominčice? Polje nežno valovi v pomladanski sapi, ki upogiba cvetove spominčic. Rob travnika izginja v daljavi, nas pa nese naprej, še dlje …

Take sanje lahko sanjamo, saj so spominčice ene izmed cvetlic, ki jih nikoli ne pozabimo, potem ko smo se enkrat potopili v modrino njihovih očk. Barva njihovih cvetov je tako značilna, da jo uporabljamo kot prispodobo za nekaj, kar je zares in samo modro. V njej ni nobenih drugih odtenkov, ne zelene, ne rdeče, niti škrlatne in niti rumene.

»Polet« prek polja spominčic nakazuje, da modra barva v naših očeh vzbuja občutek oddaljenosti. Modra odmika meje prostora in ga navidezno povečuje.

Čiste modre barve med rastlinami ni veliko, vsaj če primerjamo modre cvetove s številom rumenih, rdečih ali belih cvetlic. Prav ta redkost, ta maloštevilnost modrih cvetov jih je v očeh vrtnarjev napravila še bolj dragocene in iskane. Spomnimo se samo neuspešnega žlahtnjenja »modre« vrtnice! Modra barva je bila v starih civilizacijah rezervirana za posvečene namene. Stoletja so načrtno gojili dve rastlini, iz katerih so pridobivali modro barvilo: silino in indigo.

Modra se razteza po zelo široki paleti: lahko je bolj zelenkasta ali bolj rdečkasta, torej jo vleče k vijoličasti; lahko je svetlejša ali temnejša, kar je odvisno od razmerja, v katerem je pomešana z belo ali črno; njen učinek je odvisen tudi od barv rastlin (cvetov), ki jo obkrožajo (o tem več v nadaljevanju), pa tudi od moči in usmerjenosti svetlobe.

V senčnem delu vrta zasajena kombinacija šmarnic in lepih očk bo vzbujala vtis, kot da smo sredi gozda.

Modra v svoji pestrosti lahko vzbuja dvoje nasprotujočih si razpoloženj: svetli, jasni modri toni nas spodbudijo, razveselijo, kot nas razvedri modro nebo poleti; odtenki, v katerih je kanček rdeče, pa vzbudijo občutek miru ali celo melanholije. V prvo, vedro skupino modrih cvetov gotovo spadajo spominčice, med predstavniki drugačnih, »žalostnih« modrih odtenkov izstopajo sivke, jesenske astre, krvomočnice in še kaj.

Cvetlice s svetlo modrimi cvetovi v senci zbledijo, se stopijo z (zelenim) okoljem, tiste, ki so bližje vijoličastim odtenkom, pa dobijo rahlo sivkast nadih. Večerno sonce se s čarobno paličico dotakne temno modrih cvetov – nenadoma zažarijo! Vzemimo si čas in opazujmo isti (temno modri) cvet srobota, ostrožnika, krvomočnice ali orlice zjutraj, opoldne in v večernem mraku. Tako bomo spoznali, kako močno vpliva lom svetlobe na naše dojemanje barv.

Če želimo poudariti del, kjer cvetijo naše modre lepotice, jih ne smemo obdati (vsaj ne v času cvetenja) z množico temno zelenih listov. Modre cvetove bodo najučinkoviteje uokvirile sosednje cvetlice rumenih ali oranžnih barv. Vincent van Gogh je rekel: »Ni modre brez rumene in oranžne; kadar slikaš z modro, slikaj tudi z rumeno in oranžno.« Teorija to potrjuje z dejstvom, da sta modra in oranžna komplementarni barvi, ki na vrtu dobro učinkujeta druga ob drugi, saj razgibata vtis.

Kadar se obilju zelene ob modrih cvetovih ne moremo ogniti, skušajmo izbrati takšne rastline, ki imajo čim svetlejše liste, še raje takšne z rumeno pisanimi ali obrobljenimi listi. Tako bo modrina cvetov oživela. Spomladi so listi svetlejši, v njih je več rumene primesi. Poleti potemnijo in takrat bomo modre cvetove oplemenitili z dodatkom sosednjih cvetlic z bledo rumenimi ali belimi cvetovi.

Med okrasnimi cvetlicami je ena redkih izjem, z velikimi cvetovi močne in čiste modre barve, modri himalajski mak (Meconopsis betonicifolia, M. x sheldonii). Zato ga na vrtu lahko posadimo samostojno, brez sosednjih poudarkov.

Težko je natančno določiti, s katerim odtenkom modrine se ponaša posamičen cvet, saj so posebno tisti, ki koketirajo z vijoličasto, težko opisljivi. Če rastline ne poznamo dobro (s svojega vrta), se ne moremo povsem zanašati na slike v knjigah, revijah in katalogih. Resnični odtenki se lahko pošteno spremenijo na poti od filmov prek računalniškega oblikovanja do tiskarskih strojev. Zato bo pravi vrtoljubec komponiral svoj vrt le na podlagi izkušenj ali lastnih opazovanj.

Pomlad se začne s cvetočimi čebulnicami, med katerimi so modre čebulice, nekateri žafrani, mrežaste perunike, grške vetrnice, hrušice, pa drobne mačehe in vijolice, grahorji, brunera, koprivček, izbrani sroboti, spominčice in lepe očke, pljučniki, zimzelen. Poletje napovedo orlice, slaki, svišči, perunike, mačje mete, volčji bob, rožmarin, plamenke, jetičniki, glicinija, zvončice, ostrožniki, bodoglavci, možine, krvomočnice, lani, črnike, facelija, kadulje. Tja v jesen se zavleče cvetenje agapantov, budlej, preobjed, hortenzij, oslezov, sviščev, kadulj.

Modra nas torej lahko razvedri ali pa zaziblje v otožnost. Več od ene barve ne moremo pričakovati!

Rože & vrt II/3 (marec 2003)

Fotogalerija

Robustne oblike sredozemskega rastlinja (opuncija, palme, rožmarin) razbijemo z nežno modrino cvetočih agapantov.

Če na vrtu nimamo modro cvetočih cvetlic, si lahko pomagamo tako, da z modro prebarvamo posode, cvetlične lonce in del zidu. Skupaj z zelenjem bomo tako ustvarili svojevrsten modri vrt.

Vedno znova nas očarajo modra socvetja hortenzij.

Komentarji (0)

RSS komentarji