Roze in vrt

Če želimo, da bo vodni motiv na vrtu videti čim bolj naravno, umetno narejen rob najlažje zakrijemo z bujno rastočim rastlinjem, ki ga nasadimo za njim.

Urejanje bajerja se ne konča s posaditvijo vodnih rastlin, ampak ga moramo tudi čim bolj neprisiljeno povezati z okoljem, v katero smo ga postavili. Najlažje bomo to storili z oblikovanjem obvodnega rastišča, ki mora biti sestavni del vsake zasnove ureditve bajerja. Če pri formalno oblikovanih vodnih motivih kar se da poudarimo značilnosti vodnega roba, potem želimo pri bajerju čim bolj zvesto posnemati naravo. Težimo k temu, da eno rastišče mehko prehaja v drugo, da zakrijemo umetno izdelan vodni rob in povežemo vodne in kopenske rastline v življenjsko celoto.

Rastline obvodnega pasu lahko razdelimo v dve skupini. V prvo prištevamo tiste, ki rastejo neposredno ob vodni gladini in morajo imeti korenine ves čas namočene v vodi. V drugo sodijo rastline vlažnih tal, ki prenašajo tako občasno poplavljenost kot krajša obdobja suše, najbolje pa se počutijo v enakomerno vlažnih tleh.

Oblikovanje rastišča

Prav zaradi oblikovanja obvodnega pasu moramo ob izkopu kotanje za bajer na zunanjem robu pustiti prostor za plitvino, v katero bomo pozneje posadili rastline. Gre za različno široko in do 30 cm globoko polico. Prekrita mora biti s folijo, ki jo na robu zakopljemo v zemljo oziroma zaključimo tako, da bo čim manj opazna. Zelo pomembno je, da širina police ni enakomerna, saj ne želimo, da bajer dobi nekakšen okvir, ki bi spominjal na okvir ogledala ali slike. Doseči moramo neenakomeren in postopen prehod med eno in drugo skupino rastlin.

V naravi se močvirno rastišče vodnega roba počasi spremeni v vlažno in končno pretežno suho, kar opazimo tudi zaradi specifičnih rastlinskih vrst, ki rastejo samo v posameznem pasu. Če želimo nekaj podobnega doseči tudi v umetno izdelanem bajerju, ki nasprotno kot naravni sploh ni povezan s svojim okoljem, se bomo morali še dodatno potruditi in posebej izdelati tudi vlažno gredo.

Vlažna greda je lahko neposredno povezana z bajerjem, ni pa nujno. Če jo povežemo z bajerjem, moramo med vodnim delom in vlažno gredo ustvariti polprepustno pregrado, ki bo omogočala stalno vlaženje zemlje v gredi, vendar je hkrati ne bo izpirala. Vanjo lahko usmerimo tudi preliv presežkov vode, ki nastanejo ob obilnejšem deževju.

Če vlažna greda ni povezana z bajerjem, jo zgradimo posebej, in sicer tako, da del zemljišča ob bajerju ponovno zatesnimo. Dovolj je, če globina grede znaša od 30 do 40 cm. Dno najprej izravnamo, lahko ga utrdimo z nekaj centimetri rečne mivke in nato prekrijemo s folijo za ribnike. Folijo moramo na nekaj mestih prerezati, da voda v njej ne bo zastajala. Prekrijemo jo s plastjo humozne zemlje, v katero posadimo rastline. Zelo pomembno je, da rastišče vlažne grede ustrezno namakamo, saj se ne sme nikdar izsušiti. Prav zaradi težavnosti vzdrževanja se marsikdaj odločimo in ob bajerju posadimo rastline, ki s teksturo listov in načinom rasti spominjajo na značilno obvodno zarast, hkrati pa uspevajo v navadni vrtni zemlji.

Sicer pa obvodne rastline v manjših bajerjih sadimo v košare, ki jih razporedimo po polici, da lažje nadzorujemo njihovo rast. Nekatere med njimi so namreč prav agresivne in bi jih bilo v prostih tleh težko obdržati samo na predvidenem mestu.

Rastline

Med rastlinami, ki jih sadimo v vodno obrežje in na vlažno gredo, prevladujejo trajnice. Grmovnice ali celo drevesa so primerni samo za res velike bajerje, za katere potrebujemo precej več prostora, kot nam ga daje domači vrt. Izbor trajnic podredimo kompozicijski zasnovi zasaditve. Če bomo posadili ponavljajoče se skupine manj opaznih rastlin, bo zasaditev videti umirjena. Z vnašanjem izstopajočih barv cvetov ter izrazito oblikovanih listov pa bomo ustvarili zanimive poudarke in kontrast.

Prav listi so skoraj pri vseh vrstah vodnih in obvodnih trajnic najzanimivejši, pa naj gre za ozke in suličaste, kot jih imajo kolmež, perunike, šaši, ločje in rogoz, ali za izrazito široke, kot jih poznamo pri lizihitonu, lapuhu ali orjaški guneri, ki pa v naših krajih s težavo prezimi. Med cvetovi nas bodo na vodnem obrežju spomladi najprej razveselile živo rumene kalužnice, v začetku poletja vijoličasto modre perunike, od poletja do jeseni pa ne moremo zgrešiti navadne krvenke. V pasu vlažne grede se nam ponuja klasičen izbor vedno lepih jegličev, ki jim sledijo vrtne kresnice, hoste in maslenice. Za ozadje in okvir lahko izberemo praproti, rodgerzijo, okrasno rabarbaro ali višje rastočo maklejo. Prelepa je rožnato cvetoča konjska griva, ki jo poznamo tudi iz domačih logov, ali vitka svetilka. Ne pozabimo posameznih rastlinskih vrst posaditi v večjih skupinah, ker bodo le tako prišle do izraza.

Fotogalerija

Preden se na vlažnem rastišču razrastejo bohotne poletne trajnice, zgodaj spomladi zacvetijo jegliči in kačunke, ki pa so prevelike rastline za majhne vodne motive, saj jim po cvetenju poženejo veliki, zeleni listi. (Primula rosea, Primula denticulata, Lysichiton americanum)

Vlagoljubne rastline potrebujejo posebno rastišče, ni pa nujno, da rastejo ob vodnem motivu. Lahko jim pripravimo povsem samostojno gredo.

Gunera (Gunnera manicata) je velika rastlina, ki na vrtu obvladuje veliko prostora. Žal je v celinski Sloveniji le pogojno prezimno trdna. V hudih zimah lahko propade, zato jo moramo jeseni dobro zaščititi. Čeznjo nasujemo preperel hlevski gnoj, listje, praprot in prekrijemo z vejevjem.

Navadna krvenka (Lythrum salicaria) je obvodna rastlina, ki jo pogosto videvamo na bregovih rek, jezer in mlakuž. Ker dolgo in lepo cveti, je dobrodošla tudi na domačem vrtu, kjer ne zaostaja za žlahtnim cvetjem okoli sebe.

Rodgerzija je trajnica lepih listov in zanimivih cvetov, ki jo premalo poznamo. Lahko izberemo belo ali rožnato cvetočo vrsto. (Rodgersia pinnata ‘Superba’)

Gručasta ligularija (Ligularia dentata ‘Desdemona’) razvije čudovite, škrlatno obarvane, srčaste liste, nad katerimi se dvigujejo rumeno oranžni cvetni koški.

Zaznamek

Komentarji (0)

RSS komentarji

Napišite komentar

Za komentiranje morate biti prijavljeni . Prosimo vas, da se registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.