Roze in vrt

Orhidej je kar približno 30.000 vrst. Med njimi so takšne, ki so, kot na fotografiji, zraščene skupaj s skalami, pa tudi nekaj zelo redkih vrst, ki rastejo pod zemljo.

Si zamišljate hrib orhidej? Kraj, kjer bi bil vonj rož močnejši od izpušnih plinov, kjer bi se cvetlične gredice kot girlande vile ob robu prav vsake mestne ceste in celo iz vsakega nadvoza in kjer bi si odpihane cvetove orhidej lahko vsak dan zatikali med lase? Mar takšno mesto sploh obstaja?

Seveda obstaja in imenuje se Singapur. Za ljubitelje cvetja eno najlepših, najbolj urejenih in najbolj dišečih svetovnih mest, kjer zvečer pogosto zapiha topel veter in palmovi listi odigrajo nenapisano simfonijo. Tu je najstrožje prepovedano odmetavati papirčke, saj boste za to plačali, preračunano v naš denar, kar 300 evrov. Je potem še treba poudariti, da so tla v Singapurju izjemno čista?

Del Singapurja je tudi 145 let star botanični vrt, ki s svojo očarljivostjo prevzame obiskovalce in na vsakem koraku izžareva tradicijo mesta. Očitno je, da je bil sir Stamford Raffles, Anglež, ki je leta 1819 v Singapurju ustanovil prvo angleško trgovsko postojanko in tako rekoč »ustoličil« to mesto, izjemen ljubitelj botanike, saj je kmalu po prihodu zasnoval botanični in eksperimentalni vrt.

Singapurski botanični vrt je danes pravzaprav pomembna ustanova. Že v šestdesetih letih preteklega stoletja je začela skrbeti za ozelenitev celotnega mesta, v okviru številnih brezplačnih delavnic nenehno vzgaja vrtnarje in vrtičkarje, ima posebno središče za vzgojo novih sort oz. križancev orhidej in bedi nad herbarijem, ki vsebuje kar 650.000 primerkov rastlin! Med drugim je vrt svetovno znan tudi po svoji izjemni zbirki orhidej, ki množično rastejo iz drevesnih debel, skal in tal, se vzpenjajo kot fižol ob fižolovkah ali se nizko plazijo pri tleh. 

Prav orhideja je tudi nacionalna roža države Singapur. Seveda ne katerakoli orhideja. Leta 1893 je armenska gospodična po imenu Agnes Joaquim na svojem vrtu ugledala nenavaden cvet. Z njim je pohitela k takratnemu direktorju botaničnega vrta in ta je potrdil, da gre za križanec orhideje, ki ga dotlej še niso poznali. Postal je najstarejši naravni križanec Singapurja in Malezije ter dobil ime 'Vanda Miss Joaquim'. Prav orhideja 'Vanda' je 15. aprila 1981 postala nacionalna roža Singapurja. Botanični vrt se danes lahko pohvali s kar 60.000 primerki orhidej oziroma 2000 različnimi križanci: med njimi so tudi takšni z imeni Vandaenopsis 'Nelson Mandela', Dendrobium 'Memoria Princess Diana', Dendrobium 'Margaret Thatcher', ki ima cvetne lističe zavite kot kovinski ostružki, ki padajo izpod stružnega noža. Križanci so z izjemo Lady Di dobili imena po znanih svetovnih osebnostih, ki so obiskale botanični vrt.

Samo orhideje prekrivajo tri hektarje njegove površine. To je hrib z nešteto cvetovi, ki ima poleg glavnih poti kar nekaj skritih potk, ki obiskovalca osrečijo z občutkom, da jih je odkril prav on in da po njih ni stopal še nihče. Tu so še drevesa ingverjevk z vesoljskimi rdečimi cvetovi, iz katerih srkajo nektar ptiči s kot igla tankimi dolgimi kljuni. Pa hrib kaktusov, predel mesojedih rastlin in pokriti deževni gozd, ki so ga domiselno umestili med sicer naraven potok ter slap in zasteklili s stekleno konstrukcijo.

V številne paviljone, razmeščene po botaničnem vrtu, se ob koncu tedna zatekajo ljudje pred žgočim soncem in si v njihovi senci privoščijo opoldansko kosilo. To je dovoljeno in celo zaželeno. Le smeti morajo, seveda, pospraviti za sabo, zaradi česar povsod vlada izjemna čistoča.

Ob ribniku me preseneti japonski fotograf. Možak kakih sedemdesetih let že ves dopoldan s fotografskim aparatom v rokah nepremično čaka, da se bo labodja družinica prikazala izpod vrbja onstran jezerca. Zazrem se v tablo, ki napoveduje, da bodo naslednje leto to jezero prenovili in dodelali. Kako običajno! Jasno, ljudje naj živijo v pričakovanju. Gre za samopromocijo. A zato je potrebno skrbno načrtovanje gospodarjev.

Potem ni nenavadno, da je neki Američan nedavno v svoji oporoki zapustil 10.000 ameriških dolarjev singapurskemu botaničnemu vrtu. Pa čeprav je bil gospod v tem vrtu le enkrat, ko je poslovno obiskal Singapur. Popolnoma ga razumem.

Fotogalerija

Nekatere vrste orhidej so tako imenovani epifiti, kar pomeni, da rastejo na drugih rastlinah, na primer na deblu dreves.

Monstera obožuje tropske razmere. Na prosto so jo nasadili ob majhen slap.

Komentarji (0)

RSS komentarji