Roze in vrt

Težko se je odločiti, kdaj je vrt najlepši. Za mnoge je takrat, ko v njem zacveti morje perunik, skupaj s šebenikom, španskim bezgom in potonikami.

Kdor stopi na vrt Clauda Moneta v Givernyju, čuti, da stopa med cvetje rajskega vrta. Prvi obisk je čisto uživanje, naslednji nas opozorijo, da je vrt večplasten rezultat zgodovine, znanja in velike navdahnjenosti lastnika.

Claude Monet je bil slikar, eden vodilnih francoskih impresionistov. Paul Cezanne je zanj dejal, da je eno samo oko, toda kakšno oko! Monetove slike so danes med najdražjimi na svetu, vsaka je vredna milijon ali dvajset, celo petdeset milijonov dolarjev in pred muzeji z njegovimi razstavami se vijejo dolge vrste. Njegova največja umetnina, ki jo je oblikoval kar štiri desetletja, je vrt v normandijski vasici Giverny. Leži na sončnem pobočju nad rečico Epte, tik ob dolini Seine, dobro uro vožnje iz Pariza. Pred nekdanjo stiskalnico za sadje potrpežljivo čakajo Francozi, Američani, Japonci in drugi, da stopijo v cvetlični raj.

V vasico je slikar zašel leta 1883, ko je iskal novo, mirno bivališče zase in svojo veliko družino. Našel je zapuščen sadovnjak in rožnato hišo ter se takoj navdušil za posestvo na sončni legi. Umetnik je bil tedaj na prelomu življenja. Umrla mu je žena in iskal je notranji mir. Ob vstopu v zrelost poznega ustvarjanja ga ni več zanimalo vrvenje velemest in javni blišč. Monet se je po preselitvi v Giverny posvetil samo vrtu in slikanju. Za vrtnarjenje je porabil vso svojo energijo in ves zaslužek. Obiskoval je druge vrtnarje, iskal nove rastline, jih kupoval in zamenjeval, vzgajal zelenjavo in svežo z vlakom pošiljal prijateljem v Pariz. Vrt in cvetje sta postala njegov vodilni in osnovni motiv za več kot 500 risb in slik.

Bil je vešč vrtnar. Vzgajal je cvetje in nova vrsta maka (Papaver moneti) je dobila ime po njem. Na pobočju pod hišo je dal posekati gosto zasajeno sadno drevje in smreke; oddelil je zelenjavni vrt, uredil manjši sadovnjak in dal postaviti steklenjake. Njegovi pomočniki so ob osrednji poti postavili loke, ob katerih so se vzpenjale vrtnice. Med peščene poti, ki se vzporedno spuščajo od hiše proti cesti, so gosto zasadili različno sezonsko cvetje, vedno kombinacije živih in kontrastnih barv. Pomlad so označevale trobentice, žafrani in zvončki. Med cvetočimi češnjami in jablanami so sledile narcise in perunike, ki so jim delali družbo tulipani.

Osrednji motiv poletja so bile predvsem vrtnice, dalije, gladiole, različne zvončice, celo hibiskus. Zlati vtis jeseni so poudarjale sončnice, številne astre, lilije, hortenzije in znamenite kapucinke, ki prepredejo osrednjo peščeno pot. Šolani vrtnarji, vajeni geometrij pušpanovih živic, so zmajevali z glavami. Mlajši so hitro povzeli nova izhodišča vrtnarske umetnosti in jih skupaj s slikami prenesli na vse strani sveta. Slikarjev vrt je postal okoli leta 1900 enako prelomen za vrtnarje 20. stoletja kot slike za abstraktno slikarstvo. Kompozicije cvetličnih skupkov, prave barvne preproge ter valujoče blazine cvetja z živimi in kontrastnimi barvami so bile podobno revolucionarne kot ureditev Versaillesa za baročno dobo.

Slikar, ljubitelj Daljnega vzhoda, si je zaželel še japonski vrt. Sončnemu pobočju je po desetih letih preurejanja dodal kontrastno umirjen senčni in vodni vrt. Monet je najprej odkupil poplavno ravnico ob posestvu, na drugi strani ceste, ob potoku Ru. Prekopali so kanal iz rečice Epte in napolnili novo izkopani ribnik. Vodno zrcalo so premostili z napetim japonskim mostom in ga preoblekli z glicinijami. Zasadili so bambuse, ginko, japonske češnje, japonske javore. Pod senco številnih vrb žalujk je za podaljšanje perspektive dodal drugi leseni most. V ribnik so zasadili številne lokvanje vseh vrst in barv. Zrcaljenje ter cvetenje lokvanjev je postalo Monetov model in nežni spremljevalec do njegove smrti. Lokvanji so prerasli v zaščitni znak vrta. Njihovo lepoto in trepetanje svetlobe in senc nad vodo je Monet prenesel v vrtni paviljon, v oranžerijo pariškega Louvra.

Veličastni vrt v Givernyju so po slikarjevi smrti zanemarili. Velika popularnost Monetovih umetnij je opozorila na izjemno dragocenost in po letu 1980 je prenovljeni vrt znova zaživel. Postal je romarski kraj za ljubitelje impresionizma in vrtnarjenja. Vsako leto ga obišče 500.000 ljudi. Zato oktobra vrt zaprejo za obiskovalce, da si vrt in vzdrževalci do nove otvoritve aprila lahko spočijejo.

V vseh letnih časih, v soncu in posebej ob dežju, ko začutijo nekaj samote, lepoto dežnih kapljic na listih in cvetovih, pravi poznavalci iščejo duha Monetove svetlobe.

Rože & vrt II/3 (marec 2003)

Fotogalerija

Claude Monet

Rožnata podoba hiše se obiskovalcem za vedno vtisne v spomin.

Perunike nadenejo vrtu prekrasno pomladno podobo.

Pozneje perunike zamenjajo močne barve makov, zvončic in vrtnic. Povsod in vedno pa opazimo neverjetno barvno ubranost.

Vrtnice, rožnato cvetoče spominčice in mačehe. Nežni, pastelni toni, kot je bila nežna slikarjeva duša.

Japonski vrt z značilnim mostičem

Azaleje in japonski javorji uokvirjajo vodni motiv.

Komentarji (0)

RSS komentarji