Roze in vrt

Samo skrbni vrtoljubci vedo, koliko truda je potrebnega, da se razraste takšna navidezna divjina.

Težko bi našli vrt, ki bi bil po videzu bolj podoben naravi, kot je vrt Gill Richardson. V angleški pokrajini Lincolnshire, sredi močvirij, prepihanih od vetra, je videti, kot da se rastline razraščajo po mili volji. A tak je le prvi, bežni vtis.

Že krajši pogovor z gospo Richardson nam razkrije, da se z rastlinami dobro razume. Ko se pripeljemo na njeno kmetijo, nas sprva razočara dolgočasno dvorišče. A brž ko pokukamo za vogal hiše, uzremo svet razkošnega rastlinja, ki ga varujejo visok zid in drevesa na strani, izpostavljeni vetru. Vrt meri dobrih dva tisoč kvadratnih metrov. Je poln pisanega cvetja, ki pa ni močnih, kričečih barv, temveč prevladujejo pastelni toni, med katerimi le tu in tam opazimo kanček rdeče ali rumene. Okrasne trave in posamična drevesa še dodatno poudarijo cvetoče trajnice.

Ko sta se pred tridesetimi leti Gill in njen mož Adrian Richardson priselila na posest, nista imela celostnega načrta, kako bi uredila okolico hiše. Postopoma je Adrian pripravil osnovni načrt, Gill pa je izbrala in posadila rastline. Dandanes pogosto čuti, da se bori z naravo. Kljub temu lahko rečemo, da v tem boju zmaguje Gill. »Maja in jeseni sem na vrtu večji del dneva,» pravi.

Izbira takšne rastline, ki znajo preživeti same in se celo same sejejo. Ene takšnih so zali kobulčki (Astrantia sp.), za katere pravi, »da jo imajo radi. Z njimi ni težav in dolgo, dolgo cvetijo.« Po vsem vrtu najdemo tudi orlice (Aqulegia sp.), a z njimi ravna strožje: »Tiste, ki ne cvetijo v pravi barvi, brez usmiljenja populim!« Poleg teh rodov na vrtu prevladujejo lučce (Lychnis sp.), jesenovke (Polemonium sp.), krvomočnice (Geranium sp.), gozdne krebuljice (Anthriscus sylvestris) in grahorji (Lathyrus sp.).

Po vsem vrtu je Gill posadila tudi ducate drobnocvetnih okrasnih rastlin, s čimer je dosegla prepletene barvne vzorce. Znotraj vrta je oblikovala ločene dele, ki se prepletajo in so spretno prikriti. Okroglo oblikovano trato obdajajo cvetlične grede in drevesa, poti z nje pa vodijo proti območju, kjer se bohotijo rastline iz bližnje narave, ter naprej proti kmečkemu vrtu.

Kot rečeno, prevladujejo pastelni barvni toni, še posebno beli, srebrni in slezenasti. Teh je največ na gredi, ki leži tik ob hiši. Z rožnatimi, smetanastimi in škrlatnimi cvetovi se postavljajo različne sorte šebenika (Erysimum), čišljaki (Stachys sp.) in osati (Cirsium sp.). Blizu stoji stara lopa, ki jo prekriva plezava vrtnica Rosa heleanae 'Wickwar'. Pred njo je greda z najrazličnejšimi okrasnicami, med katerimi velja omeniti rožnato cvetočo krebuljico, strašnice z belimi oblimi socvetji (Sanguisorba tenuifolia 'Alba'), rožnato-modre jesenovke in krinkar z zmajčkastimi cvetovi (Mimulus lewissi). Nasproti nje ležeča greda gosti zale kobulčke in skobotovec (Philadelphus sp.), pod cipreso pa se razraščajo rjavo rdeče krvomočnice (Geranium phaeum).

Glavna greda ponuja močnejše barve: rumeno z močvirskim mlečkom (Euphorbia palustris) in perunikami, rdečo z griffitovim mlečkom (E. griffithii 'Dixter') in maki, ovito v bogastvo zelenih listov hoste (Hosta 'Sum and Substance'). Nekoliko dlje pa se barve znova zmehčajo z mačjo meto (Nepeta sp.), vretenčasto kaduljo (Salvia verticilata), možino (Eryngium sp.), vrtnimi maki (Papaver somniferum), krvomočnicami, smetanasto obarvanimi rmani (Achillea grandifolia) in bledo rožnato vrtnico (Rosa 'Cottage Rose'), vse pa objema pajčolan socvetij srčastolistnega pustoljuba (Crambe cordifolia).

Kljub gostim zasaditvam pa Gill skrbi za ravnotežje med barvami in oblikami. »Cvetovi so nekaj minljivega, zato je oblika pomembnejša. Da bi popestrila teksture, sem posadila zimzelene bodike, ki izstopajo v zimski praznini.« Ena izmed njih se dviga nad kipcem deklice ob koncu glavne trate (Ilex aquifolium 'Flavescens').

Med dvoriščem in glavno gredo leži t. i. skriti vrt. Na središču stoji staro kovinsko napajalno korito, zasajeno s talinom (Thalictrum sp.) in ječmenom. Vse polno je belo cvetočih spominčic, stepskih lilij (Eremorus sp.), pušpanov in tis.

Zanimivo urejene zeliščne grede, na katerih so posamična zelišča zasajena v izsekih kroga.

Ob potoku se razprostira zeliščni vrt. V njem se križajo poti iz opeke, na stičišču pa stoji glinena posoda. Vrtiček je uglašen na belo barvo, k čemur prispevajo belo cvetoči drobnjak, majaron in sivka, olepšujejo pa ga potonike z belimi cvetovi, ki so nekoč cvetele na vrtu Gillinih starih staršev.

Tisti del vrta, ki je namenjen rastlinam iz narave, je umeščen pod veliko platano in jelko. Rastne razmere niso posebno ugodne, saj je plast prsti precej tanka, kar zavira pretirano rast. To pa ne moti zvončic, kokoljev, kadulj, bedrencev, slezev, srebrenk, lučc, bolhačev, naprstecev, da ne bi ustvarili srečne združbe.

Ob vlažni poti med potokom in dvoriščnim zidom je pravšnje mesto za hoste, zale kobulčke in veliko rabarbaro.

Gil je precej redkobesedna, zato o svojih vrtnih zamislih pove le to, da prepušča rastlinam, naj ravnajo po svoje. Spomladi odpre vrata svojega vrta za obiskovalce, saj se takrat posebno lepo razcvetijo zvončki in telohi. Druga priložnost za ogled pa je sredi junija, ko so razcvetele cvetlične grede na vrhuncu.

Rože & vrt III/5 (maj 2004)

Fotogalerija

Gill Richardson, ki ji je uspelo zasaditi navidezno divjino.

Dolgočasna siva betonska pot dobesedno izginja med bujnim cvetjem in zelenjem.

Kot otok sredi morja cvetja se obiskovalcu prikaže ljubek zelenjavni vrt.

V slapove cvetja ujeta vrtna uta. Cvetovi vrtnic so pastelnih barv, ki tudi sicer prevladujejo v paleti tega vrta.

V senčnem delu so prostor našle rastline z dekorativnimi listi, različne trave in šaši.

Komentarji (0)

RSS komentarji