Roze in vrt

Veliki vinski veščec (Dielephila elpenor) dokazuje, da vešče in veščeci niso odeti le v dolgočasno sivino, temveč so lahko podobni barvitim letečim cvetovom.

Rek pravi, da ima noč svojo moč, in res so odsevi svetlobe ponoči svetlejši in zvoki jasnejši, gibajoči se predmeti pa skrivnostnejši. Naši čuti so bolj napeti in pri srcu čutimo vsaj malo tesnobe, včasih pa tudi strahu. Kajti česar ne prepoznamo in nas preseneti, tega nas je lahko strah, pa četudi je to povsem nenevarna vešča, ki smo jo splašili.

Kaj so vešče? Vešče so nočni metulji, in to védenje mnogim zadošča. Kar frfota ponoči, v mraku ali v temnih prostorih, je preprosto vešča. Vendar so znanstveniki in ljubiteljski zbiralci z vztrajnim in vnetim delom odkrivali in spoznavali vedno nove vrste metuljev. Danes je na svetu poznanih okrog 150.000 različnih vrst metuljev, od katerih je velika večina dejavnih ponoči. Potemtakem so metulji ena najštevilnejših skupin med vsemi živalmi in se ne smemo čuditi njihovi izjemni raznolikosti.

Metulje prepoznamo po dveh parih kril, pokritih z luskami različnih oblik in barv, katerih razporeditev daje vrsti značilen vzorec. Nekatere metulje lahko upravičeno štejemo med najlepša bitja na svetu. Druga izrazita značilnost je sesalni rilček (tudi sesalo) odraslih metuljev za srkanje medičine in drugih tekočin. Iztegnjen rilček, ki je lahko zelo dolg, doseže medičino tudi v takih cvetovih, kamor druge žuželke ne morejo. Zato so metulji pomembni opraševalci. V razvoju imajo štiri stopnje. Iz jajčec se izležejo ličinke, ki se imenujejo gosenice. Te imajo predilne žleze, da si z nitjo označijo pot do hranilne rastline ali si napravijo zapredek, ko se zabubijo. Spola se prepoznata po krilnih vzorcih in posebnih snoveh, imenovanih feromoni, ki jih izločajo mlade samice. V ugodnih razmerah »zavoha« nočni pavlinček godno samico tudi več kilometrov daleč. Te snovi se koristno uporabljajo v feromonskih pasteh za zatiranje škodljivcev (molji, lubadarji).

Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. Eni in drugi so naši spremljevalci v naravi, okrog hiše, pa tudi v njej, le spomnimo se na molje. Kadar počivajo, si dnevniki zložijo krila skupaj pokonci, nočniki pa jih strehasto položijo poševno po trupu. Dnevniki so navadno s pisanimi barvami in vzorci ubrani s cvetočimi travniki, nočniki pa so nevpadljivi, da se laže prikrijejo. Omenjena razdelitev ne velja v prav vseh primerih, je pa za grobo prepoznavanje metuljev dovolj primerna. V Sloveniji je bilo prepoznanih okrog 3200 različnih vrst metuljev in od teh je komaj okrog 180 dnevnikov.

Nočniki so metulji najrazličnejših velikosti. Dejavni so pretežno ponoči, podnevi pa počivajo na zidovih, skalah, deblih dreves ali starem lesu. Pred plenilci so zavarovani tako, da se s svojo barvo in vzorcem zlijejo s podlago in so težko opazni. Prevladujejo črni, sivi in beli toni. Ponoči letajo po vrtu, priletajo na svetilke in na sveče, ko posedamo pred hišo, vidimo jih v soju žarometov med vožnjo ali pa so kje skriti našim očem in jih nehote prepodimo, da frfotaje odletijo. Ker so odrasli metulji in gosenice rastlinojedi, lahko povzročajo občutno gospodarsko škodo na hrani, poljščinah, v sadovnjakih in na drevnini, še zlasti ob množičnem hranjenju. Nočniki se med seboj zelo razlikujejo, zato jih strokovnjaki razvrščajo v sistem po skupinah. Med bolj znanimi nočniki, ki imajo predstavnike tudi pri nas, so naslednje skupine: molji, veščice, zapredkarji, vešče, ovniči, zavijači, pedici, prelci, veščeci in sovke. In če zdaj skušamo odgovoriti na naše vprašanje, bi bil najpreprostejši odgovor: vešče in veščeci (pa še veščice) so različne skupine nočnih metuljev.

Med nočniki izstopajo po obliki telesa in po načinu življenja veščeci ali somračniki (družina Sphingiidae). To so precej veliki, močni in pogosto lepo pisani metulji. Prepoznamo jih po zajetnem trupu izjemne aerodinamične oblike in po ozkih, dolgih in na konceh prirezanih krilih. Prednja krila so precej daljša od zadnjih. Zaradi teh lastnosti so odlični letalci, kajti večina med njimi je selivcev. Oleandrovci se selijo celo iz tropske Afrike v Sredozemlje, nekateri izmed njih pa celo preletijo Alpe in se razširijo po srednji Evropi.

Sposobni so preleteti na tisoče kilometrov in pri tem dosegajo hitrost tudi več kot 100 km/h! Veščeci s krili zamahujejo po 60 krat na minuto, kar jim omogoča z dolgim rilčkom sesati medičino kar med lebdenjem nad cvetom. Pri tem ne izgubljajo časa s sedanjem na cvet in v kratkem času obiščejo kar največ cvetov. So torej opraševalci rastlin z nočnim medenjem in takih, ki jih druge žuželke ne morejo oprašiti. Radi obiskujejo plamenke, fuksije, okrasni tobak, slake, petunije in druge. Priletajo tudi na cvetlična korita v mestih in na balkone. Z lebdenjem, hitrim letenjem in dolgim rilčkom, pa tudi z barvitostjo, nas spominjajo na kolibrije. Ljudje jih pogosto zamenjujejo z njimi in otroci potem zatrjujejo, da so na vrtu videli kolibrija, čeprav ti ptiči pri nas sploh ne živijo. Veščeci so prijatelji noči, na kar opozarja tudi njihovo drugo ime – somračniki.

Veščecev po številu ni prav veliko. V Sloveniji je poznanih 21 vrst. Najpogostejši je podnevi dejavni velerilec (Macroglossum stellatarum) z do 20 cm dolgim sesalom. Najbolj znana selivca sta lepa metulja slakov veščec (Herse convulvuli) in že omenjeni olivno obarvani oleandrovec (Daphnis nerii). Zanimiv je smrtoglavec (Acherontia atropos) z značilno in lahko prepoznavno risbo na oprsju, ki leta v panje, čebelam krast med, in se slišno oglaša, kar je za metulje redko. Zanimiv je tudi čmrljevec (Hemaris fuciformis), ki je pred plenilci zavarovan tako, da je podoben čmrlju. Večerni pavlinček (Smerinthus ocellata) pa zastraši napadalca tako, da pokaže velike, lažne oči v obliki lis na zadnjih krilih, ki sta sicer skriti pod prednjimi krili.

Nima pa noč le svoje moči, ima tudi čare in svoje skrivnosti, ki nas mamijo in vznemirjajo. Narava je ponoči drugačna kot podnevi, a zato nič manj zanimiva. Škoda je le, da naše bivanjsko okolje postaja vse hrupnejše in razsvetljeno – velikokrat žal tudi povsem po nepotrebnem –, sicer v našo korist, pa tudi v škodo.

Fotogalerija

Šele ko obmiruje, čarobnost mine, in takrat spoznamo, da je velerilec samo značilni predstavnik svoje vrste.

Morda je prav smrtoglavec tista vešča, ki je pripomogla k slabemu slovesu in odklonilnemu odnosu ljudi tudi do drugih predstavnikov rodu (Acherontia atropos).

Ni še videti, da bo zelena gosenica nekoč postala vešča (kalinji veščec, Sphinx ligustri).

Večerni pavlinček z zloženimi krili, v katerih skriva lažne oči, ki jih pokaže le, če ga splašimo. Lepo pa je viden njihov sinje moder rob.

Čmrljevec (Hemaris fuciformis)

Zalotena v ljubezenskem objemu: topolova veščeca (Laothoe populi).

Pod sivimi krili skriva kalinji veščec rožnato-črn kožušček. Leta maja in junija in rad preletava izvor svetlobe (Sphinx ligustri).

Komentarji (0)

RSS komentarji