Roze in vrt

Beli golobi so gracilni in elegantni, zato jih na splošno povezujemo z lepoto in mirom.

Verjetno je malo mest in vasi, ki ne bi imela svoje jate golobov. Niti ne zavedamo se, kako običajen sestavni del našega urbanega okolja so. Šele ko golobi zakrožijo nad strehami, se morda vprašamo, od kod so se vzeli. Jato lahko sestavljajo domači golobi, za katere vestno skrbi navdušeni golobar, ali pa so prepuščeni sami sebi. Take najbolj poznamo iz mestnih parkov in s trgov, kjer iščejo karkoli užitnega.

Golobi, ki prosto živijo v naseljih, so največkrat mestni golobi (Columba livia domestica), ki so pobegli in podivjani domači golobi. Njihovo preživetje je odvisno od ljudi, ki jih krmijo, saj v mestih ni veliko naravnih virov hrane. Spomnimo se na ogromne jate golobov v Benetkah.

Golobe so gojili že stari Egipčani, in ker dokazi pričajo, da so jih udomačili že pred šest tisoč leti, veljajo poleg kokoši za najstarejše udomačene ptice. Zarodnik vseh domačih golobov je skalni golob (Columba livia). Živi v starem svetu od Irske prek Bližnjega Vzhoda in Indije tja do daljnih obal Azije. Ker so si golobi na razčlenjenih pročeljih starodavnih templjev našli nadomestna gnezdišča, so jih svečeniki in verniki imeli za božje goste, saj so bili ljubki in prijaznega vedenja. Začeli so jih krmiti in varovati. Pričel se je proces udomačevanja skalnega goloba. Egipčani so jih imeli za svete živali in kot božanstva so predstavljali simbol miru. V številnih vojnah so si vojskujoče strani v znak pomiritve izmenjavale golobe. Po tisočletjih zgodovine golob še vedno simbolizira mir, medtem ko človeštvo bije nesmiselne vojne!

Posledica udomačitve je nekaj sto pasem golobov, ki se razlikujejo po velikosti in teži, oblikovanosti telesa, barvi in obliki perja, sposobnosti letenja, značaju, življenjskih navadah in še marsičem. Charles Darwin je tudi na podlagi raznoličnosti domačih golobov prišel do nekaterih spoznanj v svoji razvojni teoriji. Obisk razstave golobov nam prikaže vso pestrost golobjih pasem. Veliko golobarjev goji golobe samo zaradi lepote, drugi se navdušujejo nad njihovimi izrednimi letalnimi sposobnostmi, nekateri pa gojijo pasme, ki so zaradi velikosti primerne celo za v lonec. Med najbolj znanimi »koristnimi« pasmami so golobi pismonoše, ki so jih v časih, ko ni bilo sodobnih komunikacij, uporabljali za prenašanje raznovrstnih sporočil.

Katere lastnosti odlikujejo golobe, da so tako priljubljeni? So srednje velike ptice z drobno glavo, kratkim in močnim vratom, pritegnjenim k trupu. Kratke, a močne noge se le malo kažejo izpod trupa. Ima zelo močno letalno mišičje. Telo ima izrazito aerodinamično obliko, kar omogoča golobom izredne letalne sposobnosti. V zraku so sposobni vrtoglavih akrobacij ali pa dolgih poletov s hitrostjo tudi 60 km na uro. Po tleh gibčno in ljubko hodijo, pri tem pa kimajo z glavo naprej in nazaj.

Golobi se hranijo predvsem s semeni, ki jih pobirajo s tal, in ker imajo le na koncu otrdel kljun, jih ne morejo luščiti ali treti. Zato goltajo cela semena, ki se v golši, vrečasto razširjenem požiralniku, namočijo in omehčajo. Golobi pijejo veliko vode. Vodo srkajo in je ne pijejo tako kot druge ptice, ki za vsak požirek dvignejo glavo. Prava prebava se začne šele v žlezastem predželodčku in nadaljuje v zelo mišičastem želodcu, kjer se zmehčana zrna zmeljejo v kašasto snov. Golobi ne znajo prijeti hrane z nogami in od nje trgati kose, zato grižljaje hrane kavsajo s sunkovitimi gibi glave. Semenojedi prosto živeči golob grivar (Columba palumbus) pozimi ne najde pod snegom dovolj semen, zato je delna selivka, medtem ko skalni golob, ki naseljuje bolj skalnata apnenčasta področja v bližini morja, ostaja čez zimo. Pri nas živi še golob duplar (Columba oenas), ki gnezdi v drevesnih duplih in zimo preživlja v toplejših krajih.

Čutila imajo golobi dobro razvita, odlično vidijo in slišijo, pri orientaciji si pomagajo celo z vohom. Divji golobi so previdni in plašni ptiči, vendar se hitro navadijo na človeka, kar je opazno pri grivarjih, ki se celo pomešajo med mestne golobe. So zelo družabne ptice, vendar je med njimi precej tekmovalnosti, predvsem pri hranjenju in parjenju. Takrat so lahko nestrpni in agresivni, nič v skladu s pojmovanjem goloba kot simbola miru in nežnosti. Živijo v parih, vendar zvestoba ni ravno golobja odlika. Kljub občasnim obojnim skokom čez plot sta samec in samica skupaj do smrti enega od partnerjev. Partnersko zvezo začne samec, ki vabi samico z gruljenjem, napihovanjem golše in priklanjanjem. Golobica, ki je sprejela povabilo, pokaže svojo odločitev tako, da začne znašati gnezdo. Trajno zvezo skleneta s kljunčkanjem, medsebojnim hranjenjem in pokloni. Gnezdo naredita iz dračja, vanj znese samica dve beli jajci, ki ju oba izmenoma valita 17 dni. Mladiča, ki sta slepa in nebogljena, hranita tako samec kot samica s »ptičjim mlekom«, zelo hranljivim kašastim izločkom golše. V času gnezdenja so golobi precej prepirljivi, iz bližine gnezda pode druge golobe.

Če se nad krajem, kjer živimo spreletava jata mestnih golobov, lahko pričakujemo njihov obisk tudi na domačem vrtu. Kot zrnojede živali hitro odkrijejo na novo posejano vrtno gredo. Takrat postanejo prava nadloga, pred katero moramo zaščititi posevke.

Fotogalerija

Ptičjega mleka ne najdemo le v pravljicah, temveč v resnici obstaja. Je hrana, s katero golobi hranijo svoja mladiča (v dvojini pišemo zato, ker imajo golobi vedno samo dva nadobudna naraščajnika).

Da si tudi pozimi najde kaj za pod kljun, je golob grivar prisiljen biti selivec.

Golobi pavčki so ena najlepših pasem golobov. Poimenovali so jih po pahljačasto razporejenih peresih repa, ki spominja na pavov pernati okras.

Golobnjak na vrtu ni le preprosta golobja hišica. Je tudi zanimiv okrasni element, ki poživi dvorišče ali vrt.

Komentarji (0)

RSS komentarji