Roze in vrt

Ukrepov, kako preprečiti polžem dostop do naših vrtnin in cvetlic, je kar nekaj, nikoli pa ne smemo pozabiti, da se moramo s polži boriti ves čas in da ne obstaja trenutna, enkratna rešitev.

Delo na vrtu je že v polnem teku in pojavili so se že tudi mnogi škodljivci. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavljajo pridelovalci zelenjave na domačih gredicah po vsej Sloveniji, je, kako se boriti proti polžem. V prejšnjih letih so težave povzročali veliki, rdeči polži brez hišic, pogosti pa so tudi majhni, črni slinavci, prav tako brez lupine.

Bolje preprečevati kakor zdraviti

Polžem najprej poskušamo preprečiti dostop do njihove najljubše hrane, naših vrtnin in cvetlic. Težko se bodo prebili prek žagovine, kremenčevega peska, kamene ali apnene moke. S temi materiali obkrožimo gredice kakor z obrambnim zidom. Pas okoli gredic naj bo širok vsaj za debelino dlani. Polži se ne bodo mogli prebiti čezenj, saj jih bo material dražil, zasluzili se bodo in izločali veliko sline.

Mali polži so navadno kar med solato in je sploh ne zapuščajo. Vendar so občutljivi za nekatere vonjave. Tako tla okoli ogroženih vrtnin zastiramo z rastlinami, ki jim smrdijo. Uporabimo lahko bezgovo listje in poganjke, liste gozdne praproti, zelene dele bele gorjušice (Sinapis alba), listje česna in čebule, pa tudi cele dele plevelne rastline, ki ji rečemo navadni vratič (Tanacetum vulgare). Tudi kapucinke jim zelo smrdijo. Posadimo jih na kompost, jim trgamo liste in polagamo okoli ogroženih vrtnin. Zastirko moramo redno obnavljati, da polžem neprijetni vonj ne popusti.

Pobiranje polžev

Mnogi boste zavihali nos, a pobiranje polžev je med vsemi ukrepi, ki jih lahko izvajamo, najučinkovitejši. Dejansko je izvedljiv le za obrambo pred rdečimi polži, saj je z malimi večji križ. Skrivajo se namreč med rastlinami in jih težje najdemo.

Polže pobiramo zgodaj zjutraj, saj jih takrat najlažje in največ najdemo, lahko pa jim nastavljamo tudi pasti, v katerih jih iščemo podnevi. Prav gotovo jih bomo našli pod deskami. Da se bodo še bolj gotovo zadrževali tam, jim lahko nastavimo narezana jabolka ali rezine krompirja, ki jih imajo polži zelo radi. Najdemo jih tudi pod drugimi večjimi predmeti v bližini njim najljubših rastlin. To so hren, hoste in, seveda, žametnice. Nekateri jih celo sejejo kot past rastline. Polži se lotijo le njih in pustijo druge zelenjadnice pri miru.

Pasti

Polži so zelo sladkosnede živali in jim, tako kot mnogim pripadnikom močnejšega spola, zelo diši pivo. Jogurtove lončke zakopljemo v tla tako, da je njihov rob poravnan z robom zemlje. V lončke do polovice nalijemo pivo. Zjutraj pobiramo utopljene živali. Vendar, če verjamete ali ne, tudi polži so dokaj izbirčni. Ne diši jim razredčena in smrdeča pijača, zato je treba pivo nalivati vedno sveže. V ZDA so ob raziskavi ugotovili, da jim ne teknejo vse vrste piva enako. Kako je pri nas, bomo morali preizkusiti sami.

Na vrtu sejemo cvetlice, ki polžem smrdijo

Že prej sem omenila, da polže moti vonj nekaterih rastlin. Te sejemo na obrokih vrta, na obrokih gredic, predvsem pa ob ograjah, ki mejijo na zaraščene parcele ali gozd.

Med nizkimi enoletnicami sta to grobeljnik in grenik, nekoliko višje so kalifornijski mak, statica, kapucinka, črnika in ognjič. Med še višje pa sodi lepa kozmeja, ki je nekoč krasila gartlce naših babic. Verjetno so njeno lastnost, da odganja polže, poznali že takrat. Polžem smrdita tudi česen in čebula, ne marajo pa niti vonja timijana in žajblja.

Pripravki

Doma si lahko pripravimo tudi pripravke, s katerimi preganjamo polže. Med njimi je sicer najpogosteje omenjan poparek iz polžev samih. Nabrane živali poparimo z vrelo vodo, z ohlajeno tekočino pa zalivamo ogrožene vrtnine. Moram reči, da sama tega ne zmorem narediti, sem se pa že prepričala o delovanju takega pripravka. Mrtve živali lahko kompostiramo.

Nekaj dni učinkuje tudi čaj, ki ga skuhamo iz listov in strokov česna in čebule.
Seveda lahko pripravke za uničevanje polžev kupimo tudi v trgovinah. Delimo jih na »strupene« in »nestrupene«. Slednji so seveda dražji. Prve uporabljamo predvsem med cvetlicami in okrasnimi grmovnicami. Ni jih treba posipavati po vsem vrtu, lahko jih nastavimo v kupčke, saj polžem zelo dišijo, jih bodo že sami našli. Pogosti slišimo mnenje, da ekološki pripravki niso učinkoviti, saj ne najdemo mrtvih živali. Res je, da ne učinkujejo takoj, zato se živali, ki so jih zaužile, skrijejo v zavetišča in poginejo tam. Ker smo vajeni vse videti in otipati, jim mnogi ne zaupajo. Pa delujejo, verjemite.

Še pomoč narave

Tako kot vsi škodljivci imajo tudi polži naravne škodljivce. Med njimi naj na prvem mestu omenim krastače in druge žabe. Zato je vodni motiv v bližini vrta zelo zaželen. Tudi ježi, ptice in kače se občasno lotijo mesnatih polžev. Zato naj bo naš vrt kar najbolj naseljen tudi s temi koristnimi bitji iz narave.

Rože & vrt VI/5 (maj 2007)

Komentarji (0)

RSS komentarji