Roze in vrt

Že dolgo je znan blagodejni vpliv ognjičev in žametnic na rastline, ki rastejo v njihovi bližini, obenem pa s svojimi barvami poživljajo podobo pretežno zelenega zelenjavnega vrta.

Pomlad se bo počasi prevesila v poletje in na zelenjavnem vrtu so polne vse gredice. Slika vrta je vsak dan drugačna, mi pa se trudimo dohajati ritem, ki nam ga narekujeta vreme in rast rastlin.

Ker je proti koncu maja lahko že poletno vroče, ne pozabimo na zalivanje. Začeti moramo, še preden se zemlja povsem izsuši, saj prepozno zalivanje dostikrat ne more popraviti škode, ki jo je mladim, nežnim rastlinicam povzročila suša.

Proti koncu maja lahko najbolj nestrpni že posejemo prvo endivijo neposredno na gredice, še bolje pa je, če si sami vzgojimo sadike, ki jih kasneje presadimo. Toda zakaj bi komplicirali, če pa je neposredna setev na gredo tako preprosta. Razlogov je več: 

• Tako porabimo veliko manj semena. 
• Sejemo lahko večkrat, vsakokrat samo toliko rastlin, kolikor jih zmoremo pospraviti v približno štirinajstih dneh. Tako sproti zapolnjujemo kotičke, ki jih na gredicah počasi praznimo. 
• Proti koncu maja, posebej pa v juniju sonce že močno pripeka in lahko ožge majhne, kaleče rastlinice. Če za vzgojo sadik uporabimo multiplošče, šotne lončke ali platoje, jih moramo, takoj ko jih zasejemo, postaviti v rahlo senco in seme bo brez težav vzklilo. Če je pripeka močna, obdržimo v senci majhne rastline, ki jih zlagoma navajamo na močno sonce.
• Za zalivanje porabimo manj vode. 
• Zadnji razlog so pleveli na gredi, ki rastejo tako v mrazu kot v vročini. Če vzgojimo sadike, nam za plevele vsaj še mesec dni ni treba skrbeti.

Za presajanje primerne sadike vzgojimo v malce več kot enem mesecu. V tem času z gredic poberemo že nekaj zgodnjega krompirja. Če sejemo endivijo proti koncu maja neposredno na gredico, se vse prevečkrat zgodi, da endivija sledi solati, kar pa ni priporočljivo. Endivija in solata sta si namreč preveč sorodni, imata skupne bolezni in škodljivce, zato naj si ne sledita na isti gredi. Veliko boljši predhodnik endiviji je zgodnji krompir, ki smo mu rastišče obilno pognojili s preperelim hlevskim gnojem. Tudi zgodnje kapusnice, ki smo jih že pospravili z gredic, so dober predhodnik endiviji. Sadimo jo tudi za zgodnjim grahom ali nizkim fižolom.

Grede z endivijo ne gnojimo posebej, saj je v zemlji ostalo še dovolj hrane, ki so jo pustile predhodnice. Kasneje poskrbimo, da je zemlja okoli rastlin enkrat mesečno prerahljana. Preveč gnojene rastline v jeseni rade gnijejo in so zelo privlačne za koreninske uši.

Ob presajanju rastlinam prirežemo liste, še posebno če je zelo vroče. Sadike nato pred presajanjem dobro zalijemo. S sadilnim klinom v zemljo na gredi naredimo jamice in jih zalijemo. Vanje posadimo sadike in jih še enkrat zalijemo. Tako omogočimo rastlini, da se ji korenine hitro vrastejo v zemljo. Samo zalivanje rastlin po presajanju pogosto ni dovolj, saj suha zemlja izsuši ravno najmanjše koreninice, ki so najpomembnejše za začetno rast korenin.
Endivijo sejemo od konca maja do sredine julija. Za majske setve izberimo sorto »malan«, ki najbolje prenaša poletno vročino. Kasneje, v juniju sejemo sorti »eskariol rumeno« in »dečkovo glavo«. Sorto »eskariol zelena« sejemo šele proti koncu junija, saj odlično prenaša mraz, zelo slabo pa vročino. Zato je namenjena pozni jesenski pridelavi. Rastline, prekrite z zaščitno kopreno, lahko režemo še decembra.

Po krivici se na naših vrtovih zelo redko pojavlja kodrolistna endivija, čeprav je drugod po Evropi zelo priljubljena. Je namreč veliko bolj prilagodljiva in suša jo v rasti ne moti toliko kot druge sorte. Zelo odporna je proti pegavosti endivije, zato je priporočljiva sorta za vse, ki se jeseni soočajo s črnimi pegami na rastlinah.

Vse sorte endivije se na isti gredici dobro razumejo z brokolijem, zeljem, cvetačo, porom, kolerabico grahom in fižolom.

Cvetače in brokolija konec maja in v začetku junija ni priporočljivo saditi, ker ne marata vročine in se bomo nad njima bolj jezili, kot pa imeli korist. Za vse tiste, ki brez teh dveh vrtnin nikakor ne moremo, obstaja pomoč. Sadimo ju v senco visokega fižola, če smo ga le posadili dovolj narazen, da je med posameznimi rastlinami zadosti prostora. Ker tudi endivija v poletni vročini rada požene v cvet, lahko rastline kapusnic in endivije ob visokem fižolu zasajamo izmenično.

Še eno delo je v juniju zelo pomembno. Vsi, ki imamo na vrtu paradižnik in željno pričakujemo prve plodove, ne smemo pozabiti na odstranjevanje zalistnikov, ko so ti še majhni, saj tako rastlin ne poškodujemo. Sadike redno privezujmo ob oporo, da se rastline ne lomijo in ne polegajo. Odtrgane zalistnike polagamo na tla med kapusnice. Ti listi namreč smrdijo mnogim škodljivcem, predvsem metuljem, zato se izogibajo naših gred, ne ležejo jajčec in njihove gosenice ne objedajo rastlin.

Na vrt posadimo čim več rumeno, oranžno in rdeče cvetočih enoletnic. Pisan vrt je lep za oko, skrbi za dobro počutje nas in naših rastlin, privablja koristne žuželke in ustvarja naravno harmonijo. Vrt bo zato zdrav tudi brez uporabe škropiv in veselje ga bo pogledati.

Lep preostanek pomladi vam želimo!

Rože & vrt III/6 (junij 2004)

Komentarji (0)

RSS komentarji