Roze in vrt

Ker je pozimi sveža zelenjava z domačega vrta prava redkost, moramo že sedaj razmišljati, kaj bomo dali v lonec, ko bo vrt prekrivala snežna odeja.

Do konca maja smo na gredice zelenjavnega vrta posejali in posadili že vse, za kar smo se odločili, in bujna, mlada rast je zapolnila praznino, ki je zevala na njih. Poglavitna opravila na vrtu so sedaj le še okopavanje, pletje in seveda spravilo prvih pridelkov.

Čeprav poletje šele trka na vrata, je že čas, da pomislimo na zimo, ko se izbor sveže zelenjave zelo zoži. Na to sedaj, v času bujne vrtne rasti, radi pozabimo in zato je sveže zelenjave z domačega vrta pozimi še manj. Zaradi tega moramo nekatere zelenjadnice posejati že sedaj, da bomo tudi pozimi imeli kaj dati v lonec ali narezati v skledo.

Čas je za setev prezimnih kapusnic

Navdušeni nad svežo zelenjavo, ki raste na gredicah in ki si jo lahko privoščimo takoj, največkrat pozabimo na sajenje prezimnih kapusnic. A sta ravno brstični in kodravolistni ohrovt rastlini, ki nas pozimi lahko oskrbujeta s svežim C vitaminom, pa tudi z mnogimi rudninami in minerali, med katerimi je, še posebej za otroke in mladino, zelo pomemben kalcij. In prav zaradi naštetega bi ju morali pogosteje saditi na gredice domačega vrta, čeprav je kodravolistni ohrovt po krivici prezrt in ga mnogi ljubiteljski vrtnarji sploh ne poznajo.

Proti koncu maja je najprimernejši čas, da posejemo ti vrtnini. Sadike z dobro razvito koreninsko grudo veliko bolje prenašajo presajanje, zato tudi kapusnic ne vzgajamo več na setvenici, ampak seme posejemo v posebne setvene plošče. Tudi s pikiranjem pri kapusnicah ne izgubljamo časa, ampak v vsako luknjo posejemo dve semeni, kasneje pa slabšo rastlino odščipnemo. Ker je lahko proti koncu maja že zelo vroče, sončni žarki pa zelo močni, setve v močnem soncu senčimo. Poskrbimo tudi, da se zemlja okoli rastlin nikoli ne izsuši. Po 40 dneh krepke sadike presadimo na vrt. Sadike seveda lahko tudi kupimo. Pred nakupom se prepričajmo, ali imajo mlade rastlinice dobro razvit koreninski sistem.

Ob nakupu sadik brstičnega ohrovta je pomembno, da kupimo resnično prezimno sorto, saj vse sorte ne prezimijo enako dobro. Ker je z vstopom v EU izbor sort postal zelo širok, se moramo o posameznih sortnih lastnostih pozanimati pri prodajalcu.

Kodravolistni ohrovt prezimi brez težav, pa tudi izbor sort ni širok, pravzaprav lahko izbiramo samo med zelenolistnim in rdečelistnim ohrovtom. Zelo redko pa lahko pri nas kupimo sadike palmastega ohrovta.

Ob presajanju upoštevamo končno velikost rastlin

Ob sajenju na gredice je zelo pomembno, da se zavedamo končne velikosti rastlin, ki bodo zrasle iz majhnih sadik. Prav brstični in kodravolistni ohrovt sta rastlini, ki ju pogosto posadimo preblizu skupaj. Rastline brstičnega ohrovta sadimo vsaj 50 cm narazen, kodravolistni ohrovt pa potrebuje še 10 cm več.

Tako kot večina kapusnic, med katere sodijo zelje, cvetača, brokoli, kolerabice in rukola, potrebujeta oba prezimna ohrovta bogato in humozno zemljo. Najbolje je, če gredico že v jeseni prejšnjega leta pognojimo s hlevskim gnojem. Če nam to ne uspe, lahko ob pripravi gredice uporabimo dobro preperel in uležan kompost, lahko pa gredo pognojimo tudi s katerim od kupljenih organskih gnojil. Ker rastline na začetku rastejo zelo počasi, ne smemo biti preveč nestrpni in obupati že na začetku.

Prostor med posameznimi sadikami na gredi lahko v vmesnem času zapolnimo s setvijo nizkega stročjega fižola ali solate. Hitro bosta pokrila prazna tla, preprečila rast plevelu in  zaščitila zemljo pred močnimi sončnimi žarki ter škodo, ki jo povzročijo močni poletni nalivi. Poleg naštetega bo fižol s svojimi korenskimi simbiotskimi bakterijami oskrboval sadike kapusnic z dušikom, ki ga prav te rastline najbolj potrebujejo. Prav zato po obiranju strokov fižol samo porežemo in ga  nikoli ne populimo. Tako podaljšamo čas delovanja bakterij na koreninah. Medtem bodo tudi rastline ohrovta dovolj zrasle, da bodo  pokrile in zasenčile tla.

Poleti so velika nadloga kapusnic majhni, poskočni hroščki – bolhači. Znebimo se jih tako, da med posamezne sadike polagamo sveže liste in odščipnjene poganjke paradižnikov. Odganja jih tudi vonj poprove mete in pelina. Ker sta obe zelišči trajnici, ju uporabimo tako, da porezane liste polagamo ob vznožje rastlin kot talno zastirko. Škodljive metulje in predvsem njihove gosenice odlično preganjajo oranžni cvetovi ognjiča in kapucink. Tudi uši bo v soseščini teh dveh enoletnic manj.

Kako rastline negujemo med rastjo

Brstični in kodravolistni ohrovti so bujno rastoče rastline, ki za rast potrebujejo veliko hranil. Prav zato jih moramo v času rasti enkrat ali dvakrat pognojiti. Vendar – pozor! Rastline moramo z dušičnimi gnojili zadnjič pognojiti proti koncu avgusta. Vsako kasnejše dognojevanje lahko ogrozi prezimovanje rastlin. Pri brstičnem ohrovtu pa lahko povzroči celo prezgodnje odpiranje in pokanje brstov.

Če želimo brste brstičnega ohrovta pobirati pozimi, ga ne smemo presajati prezgodaj in prav zato ga sejemo šele konec maja. Jeseni, pred zimo, ga še enkrat okopljemo, rahlo obsujemo in tla obložimo s slamo. NIKOLI NE POREŽEMO LISTOV, ki obdajajo brste, saj jih ti pozimi ščitijo pred mrazom. Tudi potem, ko brste že poberemo, listov ne odrežemo, ker bi nizke temperature lahko prizadele tudi steblo. Če želimo pospešiti rast brstov, rastlinam, ko so brsti veliki  kot grahovo zrno, porežemo vrhove. Seveda pa bomo takšne brste pobirali že pred zimo.

Kodravolistni ohrovt je poleg tega, da je okusen, tudi lepa okrasna rastlina, zato ga lahko posadimo med cvetje okrasnega vrta. Lepšal in dopolnjeval bo njegovo podobo, dokler ne bo končal v ponvi kot slastna jed.

Komentarji (0)

RSS komentarji