• Increase font size
  • Decrease font size
  • Default font size

Roze in vrt

 
DOMOV arrow Zelenjavni vrt arrow Navadni repik
  
Navadni repik Natisni
 
Pošlji prijatelju
Besedilo: Janko Rode, Didakta, fotografije: Darinka Lamut

Teaser
Navadni repik

Med sprehodi po vlažnih travnikih, grobljah, gozdnih robovih, na neobdelanih tleh in robovih poti sredi poletja se nam na obleko pritrdijo nepovabljeni gostje: plodiči repika (Agrimonia eupatoria).

Rastlina s pokončnimi nerazraslimi stebli zraste od 50 do 100 centimetrov visoko, njeni peresasto deljeni listi imajo po 5 do 9 velikih krp z izrazitimi žilami in žagasto nazobčanimi robovi. Na vrhu stebla so v klasek razporejeni izrazito rumeni cvetovi, ki pocvitajo od spodaj proti vrhu klaska. Plodiči imajo na vrhu šopek ščetinic. Cela rastlina diši rahlo aromatično.

Repikovi pripravki odvajajo vodo, pospešujejo tvorbo in pretok žolča, lajšajo obolenja jeter in vranice, ugodno vplivajo na prebavo in mirijo težave zaradi vnetij sluznic prebavil. Zunanje ga uporabljajo za spiranje ran. Priporočajo ga za grgranje pri vnetjih sluznic ust in žrela ter pri hripavosti.

Zdravilni del je cvetoče zelišče, ki ga nabiramo od začetka cvetenja do konca avgusta. Ponekod ga nabirajo tudi kot spomladansko divjo zelenjavo in iz njega pripravljajo juhe ter prikuhe. Posušenega pripravljajo kot aromatični čaj ali ga dodajajo pravemu čaju za aromo. Repik spada med rastline, ki so jih včasih uporabljali pri varjenju piva. Omenjajo ga že Egipčani. V srednjem veku so ga spoštovali kot zdravilo za vse bolezni. Je tudi barvilna rastlina. Iz njegovih korenin pridobivajo rumeno barvilo za volno in usnje. Repik je tudi dekorativno zelišče. V zeliščnih zasaditvah ga posadimo v ozadje, med višja zelišča ali v sredino okrogle zeliščne gredice.

 

RAZŠIRJENOST: Navadni repik najdemo ob grmovju, svetlih gozdnih robovih, živih mejah, na travnikih in pašnikih, robovih obdelovalnih površin.
RASTIŠČE: Najprimernejša za rast so rodovitna rastišča, čeprav ga najpogosteje najdemo na pustih in manj rodovitnih rastiščih.
VLAGA: Prijajo mu suha do zmerno suha rastišča.
PH: 8, 9; rad ima lužnat pH tal.
SVETLOBA: Je sončna vrsta.
TEMPERATURA: Je toploljubna vrsta.
CVETI: od junija do avgusta

 

Opis je objavljen v knjigi Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč založbe Didakta.

Poznate domače ime rastline? Vabimo vas, da ga zapišete v komentarjih.

Fotogalerija

Komentarji (0)dodaj komentar

Napišite komentar
Za komentiranje morate biti prijavljeni . Prosimo vas, da se registrirate, če nimate odprtega uporabniškega računa.

busy
 
-9°/-7°
Sob
vzhodni veter, 4
-12°/-6°
Ned
vzhodni veter, 3
-13°/-6°
Pon
vzhodni veter, 3
Vir: ARSO